Običajno
viroze, s katerimi Malo dospe domov, ne preidejo name, ta, s katero je dospela
v soboto, ta pa…
Očitno
je zadeva dokaj prepričljiva, po svoji moči, pa se mi vsaj približno sanja,
kakšna bogica je morala šele moja Drobtinica biti, če je mene, odraslega, tako
pobožalo! Upam, da je zadevo do konca prebolela in da zdaj, vsaj nekaj časa, ne
bo ničesar dobila, pač pa do čim več moči dospela…
Pljuča
bi kašelj trgal iz prsnega koša, tudi ko se pojavi občutek lakote, je občutek
slabosti močnejši, s težavo sem toliko energije zbral, da sem pol ure namenil
pomivanju posode. In bi »moral« biti sine danes pri meni, pa sem ga prav radi
tega »odpovedal«, da tudi on ne stakne tega vraga. Bi spal, a ne morem, bi vsaj
ležal, a tudi ne gre. Za nameček pa še zračni tlak, v tej čudoviti meglenosti,
nagaja, pa se cel dan s pečjo pregovarjam, a mi na več kot na enaindvajset
zaenkrat temperature ni uspelo spraviti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar