Mačkoljubci…

Samo sebičnim zmore biti sebičnost samoumevna, celo ljuba!

 

Nikoli nisem bil mačkoljubec, nikoli ne morem postati. Že res, da so se mačke pogosto znašle v mojem domovanju, a nikoli radi moje želje po njih. Daleč od tega, če že, potem obvezno pes!

 

Mačke so sebična bitja. Najdejo te in »se ti posvečajo« izključno takrat, ko te potrebujejo. Resnici na ljubo se ne posvečajo tebi, pač pa tistemu kar od tebe prejemajo in jim prija. Popolnoma enako »ljubezen« namreč poznajo, kot jo pozna občestvo! »Ljubezen« sebičnosti, »ljubezen« lastnega ugodja.

 

Že res, da znajo biti sila praktična bitja, mačke, z njimi se ne potrebuješ pretirano ukvarjati, kaj šele, da bi se zavoljo njih moral čemerkoli odpovedovati, denimo lastnemu živetju, pa prav radi tega sodijo med priljubljene živali. S psom je popolnoma drugače, za tistega, seveda, ki zna dejansko imeti rad ne-sebe, pes terja tvojo pozornost, brez nje ne zmore biti zadovoljen, kaj šele srečen, obenem pa komaj dočaka trenutek, v katerem mu dopustiš, da ti svojo predanost, svojo ljubezen izkaže! Da, res je, tokrat sem besedo zapisal brez navednic, kajti res je tudi to, da zna biti pasja ljubezen še najbližje človekovi, in krepko bolj resnična od »ljubezni ljudi«…

 

Ne vem kaj je v današnjem dnevu, a maloprej sva že drug današnji objemovalno-čohalno-crkljajoč »obred« opravila. Šel sem naložit v kuhinjo, hotela je, za spremembo, z(a) menoj v prostor. Prav. In – samo da sem sedel na klop, misleč, da za nekaj trenutkov, že sva imela njo-polno-mene in mene-polnega-nje. Samo še to bi se manjkalo, da bi mi zlezla v naročje, pa da bi bila zgodba zaokrožena. A ji ne pustim tega, nič več, od operacije naprej, je le prevelika, pretežka, obenem pa v svoji vnemi čustvenega izkazovanja objektivna pretnja. Minuli teden se je, denimo, tako razveselila Malinega prihoda, da je, baba pasja, »pozabila« na svojo velikost in težo, pa kar »skočila« na dete, da sem jo moral ujeti in preprečiti padec. Potem pa jo še miriti, ker jo je prestrašila, pojasnjujoč, da jo ima Tisa rada, in da ne ve kako vse bi ji to pokazala…

 

Da, ljubezen zna biti sila obremenjujoča stvar. Ne čaka na zapovedi svojega izkazovanja, kjer obstaja, tam se zna kot neskončnost izkazovati, obenem pa – po glavi dobi, malodane praviloma, kajti v svetu sebične »ljubečnosti« slej ko prej ugotovi, da je dobra samo dotlej, dokler jo je moč izrabljati.