Kaj je tisto, kar zares odloča?

Uvodoma, in malček, vsaj tozadevno, za hec…

Kar nekajkrat sem slišal, da je nekdo umrl (se je ubil) zaradi tega, ker je skočil (ali padel) z višine, čeprav – je to res? Ne, ni! Poglej…

V Ljubljani obstaja nebotičnik. Celo imenujejo ga tako, Nebotičnik. In kar nekaj primerov je bilo (ne vem, kako je dandanašnji, po tem, ko so na terasi postavili zaščitno ograjo), ko so posamezniki njegovo višino izbrali za to, da so naredili (vsaj skušali narediti) samomor, pri čemer…

Pomnim, nek tak primer – možakar je priletel na streho avtomobila, in preživel padec, resda poškodovan, a kljub temu, potemtakem…

NE, ni res, da se ubiješ zato, ker skočiš z višine, pač pa zaradi tega, ker priletiš (padeš) na neko površino, ki je takšna, da se na njej sil(nic)e ne »amortizirajo«. Lahko skočiš, s tega Nebotičnika, pa – če boš pristal na ustrezni (dovolj debeli, mehki, prožni) blazini… če boš skočil, na primer, s padalom (in ga, kakopak, razprl), ali z »zmajem«… pa še kak primer bi se našel, takrat to, da si skočil, NE bo povzročilo tvoje smrti (celo poškodbe ne)!

Malenkost, bedarija, besedičenje? Niti pod razno, celo – daleč od tega…

 

Pogovarjal sem se, z nekom, nekoč, o banalnosti, o tem kdaj zmrzne voda. On je trdil, neomajno, da je temperatura ODLOČILNEGA pomena za zmrzovanje vode, jaz sem temu ugovarjal. In sem to, kakopak, počel povsem zaman, pa čeprav sem mu skušal dopovedati s konkretnimi, vsem dostopnimi (znanimi) primeri…

V nekem trenutku je, dokaj jezno, prišlo do njegove trditve »VSA voda zmrzne pri 0 stopinjah«, nato pa je, užaljen(o), zaključil pogovor z »Brez veze, da si hodil v šolo, ko pa se nisi ničesar naučil!«

 

Dobro, vsaj nekaj, v čemer se lahko strinjam, z njim, pa še to samo  delno, kajti – res je brez veze, učiti se, če se ničesar ne naučiš, obenem pa je še bolj brez veze učiti se zgolj za to, da se naučiš ponavljati (na)učeno, iz preprostega razloga: vsak bebec »ve« da ve, ko pa še do spričevala pride (do potrditve tega njegovega »vedenja«), takrat pa je samo še bolj prepričan v to, da je njegova bebavost pametna! In…

Žal (velik žal) šola lahko samo posreduje podatke (TOZADEVNO znanje), učitelj se lahko celo trudi razlagat, ampak – NI čudeža (mimogrede: čudeži sploh NE obstajajo, VSE, kar obstaja, obstaja »le« v okviru nekih, logiki oz. razumu, povsem razumljivih sosledjih, po t. im. naravnih zakonitostih, pa – takrat, ko dospemo do spoznanja teh zakonitosti, takrat nam tudi »čudež« postane nekaj povsem običajnega, samoumevnega, razumljivega), ki bi zmogel NAUČITI MISLITI (razmišljati, pravilno, dejstvom ustrezno ugotavljati), pač pa je mišljenje, vedno, zgolj – posledica naravne zasnovanosti, pa če si zasnovan kot nagonsko bitje, takrat v nobenem primeru, nikoli, ne boš razumel (se ti bo samo zdelo, ker si se dobro naučil ponavljanja naučenega), da razumeš (govorim, kakopak, o vsebinah, do katerih dospevaš POSREDNO, z razumom, kajti – vsak pes »razume«, da – če je posoda prazna, potem iz nje ne more jesti).

 

Vzemi tri kozarce, enako velike. V vsakega nalij (enako količino) vodo. V kozarcu ENA pusti samo vodo, v kozarcu DVE dodaj (čajno) žličko, v kozarcu TRI pa (jušno) žlico soli. V obeh kozarcih, v katera si dodal sol, mešaj vodo toliko časa, da se bo sol stopila, in je ne boš več videl, nato pa…

Postavi vse tri kozarce ven, na hladno, na popolnoma isto podlago, in opazuj. Kaj meniš, v katerem kozarcu bo voda najprej zmrznila, v katerem najkasneje?

 

Tu se lahko nekdo oglasi s tistim ampak-ni-ista-voda, in bo imel celo prav, čeprav – VSAKA voda (če smo natančni: vsaka posamičnost) vsebuje sol, tudi t. im. sladka, le da jo vsebuje v različnih količinah, obenem pa: takrat, kadar nekaj postavljam (uporabljam) kot PRAVILO, takrat mora ta nekaj veljati v istih okoliščinah, in vedno! Pa – če rečem, da VSA voda zmrzne pri isti temperaturi, potem sem, očitno, pri isti temperaturi videl zmrznjeno vodo v nekem jezeru, in tudi tisto (zmrznjeno, seveda!), ki se nahaja v Piranskem zalivu.

 

Ne, NI temperatura tista, ki je odločilnega pomena za zmrzovanje vode (kakopak, tudi temperatura je dejavnik, ki vpliva/pogojuje spremembo agregatnega stanja), pač pa o tem, kdaj bo voda zmrznila, odloča PREDVSEM NJENA STRUKTURA, njene specifičnosti, značilnosti. Zaradi tega, ker se stvari med seboj razlikujejo po specifikah, prav zaradi tega tudi obstajajo RAZLIČNA ledišča (vrelišča, hlapišča…).

 

Še vedno ni razumljivo? Dobro, dajmo drugače…

Domnevajmo, da smo enako oblečeni, enako utrjeni (odporni, konkretno na temperature), in da se nahajamo v popolnoma enakem, celo istem okolju (pomeni, da za vse nas velja ista temperatura zraka)…

Na faksu sem videval mladeniča, ki je pozimi, po snegu in (krepkem) minusu, hodil v kratkih hlačah, v majici s kratkimi rokavi ter v sandalih (brez nogavic, seveda). Odporen? Težko bi se strinjal s takšnim pojasnilom, kajti odpornost-na-/tudi/-vremenske-okoliščine nastaja s časom, skozi generacije, in ne v enem samem, povrh še mladem, živetju! Mehansko (fizično) bolan, pa je »nekaj« narobe z njegovimi receptorji, z njegovimi čutili (za, konkretno nizke, temperature)? Morda, čeprav…

Čeprav je, najverjetneje, šlo za neko psihično bolezen, ki, posledično, povzroči tudi takšno nedojemljivost! Mimogrede: ozdravil sem neko osebo, ji odpravil (hudo) psihično obolenje, in ta oseba – nekajkrat je morala dobiti opekline, na prstih in dlaneh, preden je ugotovila, da MORA posodo, razgreto, na štedilniku (med kuhanjem, torej), prijemati z rokavicami, ker – ni bila dovzetna, njeno telo (konkretno: možgani) ni zaznavalo visokih temperatur! Ko pa sem ji odpravljal (psihične) težave, takrat se je ta dovzetnost začela postopoma (najprej v eno, kasneje tudi v drugo roko, še kasneje v celoto, v telo) vračati, dokler se ni povsem vrnila. Ampak…

 

Vrnimo se k temu fantu! Če velja pravilo, da bi nas vse MORALO zebsti pri, recimo, minus deset, potem bi moralo zebsti tudi njega, ko – ko bi bila res temperatura tisti odločujoč dejavnik, ki bi pogojeval stanje zebe-me! Ali…

 

Pri plus petintrideset nam je, običajno, vroče. Dobro. Si kdaj zbolel/a v poletnem času? Takrat, ko je bilo VSEM vroče (in bi bilo TUDI tebi, v nekih, DRUGAČNIH TVOJIH stanjih!), tebe pa je, zaradi »mrzlice« (ker je tvoja telesna temperatura hitro rasla), ZEBLO?! Pa – zakaj te je zeblo, ko bi ti MORALO (zaradi temperature, pri kateri bi MORALO biti VSEM vroče) biti vroče, če ne zaradi tega, ker – 'beš temperaturo, TVOJE konkretno (specifično) stanje je (bilo) tisto, ki je o tvojem doživljanju okoliščin odločalo! Okoliščin, za katere se je (tudi v tem, tvojem primeru) izkazalo, da – čeprav so zapisane kot pravilo, NE veljajo v vseh primerih enako (pomeni, da so lahko pravilo samo tistim, ki – niso zmožni mišljenja!).