Več kot
skrivaš, bolj kot se z zahrbtnim trudom kažeš,
manj ti
možno je verjeti, ker se rado lažeš,
takšen
pa, ki sploh ne zmore biti brez laži,
takšen
meni zagotovo prav nič vreden ni!
Ne
verjemi, ko laž-bitje ti resnico pravi,
le prevara,
zanesljivo, je takrat v glavi,
ni
sočutja, ni morale, nič, da bi držalo,
brez
laži laž-bitje prav nikdar ne bo sploh znalo!
Se
laž-bitje nič ne trudi, iz rokava stresa,
laž mu
dovršena steza je v laž-nebesa,
prav v
oči, naravnost, gleda, in z lažjo se spreneveda,
revščina,
ki lastne bede sploh se ne zaveda!
Ko
laž-bitje bi veljalo, bi z resnico znalo,
a ga v
duši, in v srcu, je za to premalo,
pravzaprav,
ko stvar razmislim, duše v njem sploh ni,
pa zato
lahko te mirno gleda v oči!
Ja,
spoznal sem takšne slike, nič ne veselijo,
resda so
do konca bedne, kljub temu bolijo,
saj ni
sile, ko prižene enkrat te dojeti,
naučiš
se, da laž-bitju več ne znaš verjeti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar