»Pazi nase…«

Nenehna želja, kot da igra se,

je tisti ljubek »pazi nase«…

Priznam, se redno obotavljam,

ko raziskujem, ugotavljam…

 

Na kaj naj pazim? Na črepinje,

ki so, od mene, še ostale,

da rezale bi, bodle, žgale,

natanko tam, kjer še spomin je?!

 

Na kaj naj pazim? Na srce,

ki se hitelo je topliti,

objemati in se nuditi,

da vrženo je pod noge?!

 

Na kaj naj pazim? Morda na dušo,

ki vase je odet hitela,

z delitvijo postala cela,

zdaj pa bo našla mir pod rušo?!

 

Na kaj naj pazim? Na idiota,

ki se z zaupanjem izkaže,

ne zre v oči in zraven laže,

pa v samosti si išče pota?!

 

Na kaj naj pazim? Kaj, za vraga,

mi je ostalo izgubiti,

kam sploh korak naprej voditi,

kaj sploh mi še lahko pomaga?!

 

Prepozno je, upi ubiti,

poprej bi moral se paziti!