Slutiš
ne, kako boli,
ko
objem, ki bil je nuja,
in potreba,
želja, sreča…
iznenada
izpuhti!
In ko
se razdalja veča,
in postane
hladna, tuja…
Slutiš
ne, kako mrcvari,
kadar rad-imam
hiti,
da se
daje, da ogreje…
a že
hipoma se skvari,
ko ledeno
vanj zaveje,
da
pobije mu oči…
Slutiš
ne, kako dan teče,
ko v
bližini je daljava,
ko se
želja v bol razkraja…
ko
pogled samo zapeče,
ko
spomin samo ostaja,
ko ti
duša le crkava.
Ni komentarjev:
Objavite komentar