V mene si legla

Ko bi mi zmogla vse solze prešteti,

prav vsak trenutek, ki muči, pesti,

ko bi v očeh mogla žalost mi zreti,

vedela bi, kje te največ živi…

Ko bi spoznala, da sem brez nasmeha,

da moj izdih le v zaman mi umre,

da preden krene, se volja že neha,

vedela bi, kje te največ zdaj je…

 

V mene si legla, že davno, pred leti,

v meni ti vselej bilo je toplo,

v meni nasmeh tvoj zna sonce odstreti,

v meni je zvezdnato tvoje oko…

V meni si našla zavetje, in rime,

v meni lebdela si preko sveta,

v meni je roka, ki tvojo brž prime,

kadar preti, da korak te izda…

V meni srce je, ki tebi se daje,

v meni je duša, s teboj biti zna,

v meni si tisto, kar čutim najraje,

v mene si legla, ne boš več odšla…

 

Tudi, če v dalje se, tuje, podajaš,

tudi, če žene te stran čudna moč,

ni ti oditi, ker v meni ostajaš,

v meni še vedno si, kakor nekoč…

V meni vse čaka, da, znova, vstaneš,

roki še pomnita najin objem,

ko v njem za hipec, en samcat, zastaneš,

celo boš večnost ostala v njem!