Ko
rabiš pomoč, sem ti pravi,
ko ne,
pa zabrišeš me stran…
In
takšno prijateljstvo v tvoji je glavi,
a veš,
jaz pa nanj nič ne dam!
In –
moja bližina ti šteje,
ob njej
pa peklensko trpiš…
Veš,
meni ledenosti se več ne greje,
z njo pravzaprav
ti me gasiš!
Ti meni
bi dobro razkrila?!
Mejduš,
prav ničesar ne veš!
Še v
sebi do konca si dobro ubila,
izgubljaš,
povsod, kamor greš…
Ne,
nisva enaka pognala,
ne
znava enako živet…
Se v
meni ni pesem končala,
ni tebi
do nje sploh dospet!
Prijateljstvo
meni je sveto,
izbirčnemu
redko je z njim…
Kjer
zmore jih biti nikoli prešteto,
od tam,
prav z veseljem, bežim!
Ni komentarjev:
Objavite komentar