Vselej,
kadar sem neko novo delo dogovarjal, mi je bilo pomembno to, kaj naj bi delal,
in v okviru kakšnih okoliščin bi to smel početi… koliko imam/nimam proste roke,
koliko smem/ne smem odločati, kaj zmorem/ne zmorem doprinesti… in nikakor,
nikoli, nikjer, to, kakšno plačilo bom za svoje delo prejemal!
Kakopak,
tudi jaz sem živel od plače, res je, kakopak, tudi jaz sem moral skrbeti za
neko družino, tudi to je res, vendar, in spet kakopak – nikoli nisem bil
prostitut(ka), da bi se prodajal! In tudi za najboljše plačilo, ne bi iz rok
hudiča denarja prejemal. Pač, mene korito nikoli ni odrejalo…
Ni komentarjev:
Objavite komentar