Izjemna podpora…

Nabavil TV sprejemnik. Celo s krepko večjim zaslonom, kot je bil zaslon prejšnjega. Med obema velikostma je bila razlika, cenovna, samo deset evrov. In sem celo tako uspel dogovoriti, da sem ga vzel na štiri obroke, in prvi obrok zapade v plačilo prihodnji mesec. Itak sem že v minusu, račun za elektriko je bil enkrat višji (zaradi uporabe radiatorja), pa še neka spalna »pajacka« sem kupil, za Malo, oboje se je izkazalo kot nepredvideno…

 

Lepo. Vzamem, pripeljem, razpakiram, pridodam noge, vključim in priključim, zaženem…

In se lotim, da bi prebral navodila, v priloženi knjižici, vendar – z ene strani te knjižice samo opisovanje garancijskih opredelitev, v neštetih jezikih, z druge pa nevarnosti, ki utegnejo pretiti bodisi televizorju, bodisi uporabniku, od električnega udara, do oglušelosti, tudi v neštetih jezikih. Na sredini, te knjižice, pa neke sheme, ki prikazujejo sestavljenost aparata. Ne vem, na kraj pameti mi ne pade, da bi ga šel razstavljati, nato pa spet vkup devati…

 

Dobro, resda sem star, a spomin mi še vedno, kolikor toliko dobro, deluje, in tudi nekaj izkušenj imam, kar zadeva zagon tovrstnih zadev. Obenem pa – aleluja, sprejemnik vklopim, in že se pojavi meni, pa lahko izbiram…

Izbral sem, kakopak, slovensko, in grem na naslednjo fazo, in ugotovim, da vsa navodila govorijo o češkem jeziku, ne vem, morda o slovaškem, ne poznam ju, da bi lahko podrobneje o njima sodil. Ponovim vajo, znova jezik nastavim, nato poskušam še srbskega, vendar – navodila, še vedno, v istem jeziku…

 

Trenutno sem v fazi, katero ta jezik obravnava kot »Vyhladava sa.« Glede na to, da so določene besede od daleč podobne srbskim, tudi slovenskim, včasih, glede na to, da pomnim neke prejšnje nastavitve, vem, da čakam na to, da bo sprejemnik zaznal vse »kanale«. Sicer mi je izpisal, na zaslonu, »Može to trvat niekolko minut.« in si upam trditi, da o minutah, potrebnih za nastavitev govori, a bolj kot gledam na uro, bolj se mi dozdeva, da bi bilo bolje, ko bi zapisal pol ure, za vsak primer tudi več. Kakorkoli že, nadejam se uspeha, kar pomeni, da sem dospel do nekega upanja. In še do dodatnega: upam, da se tudi to moje, povsem banalno, upanje ne izrodi, ker sicer ne vem, kako bi televizorju, v njemu razumljivem jeziku… mamico nekam poslal!