Skušam »pozitivno
gledat«, a kaj, ko negativno vidim!
Radi
mrčesa puščam pajčevine, radi sebe sem se v njih ovil.
Smrdečemu
od dela, podam roko, smrdečemu od živetja, niti pogleda ne.
Zmorem
dati novo priložnost, tistemu, ki mi s poprejšnjimi ni volje ubil.
Če
slabega sprejemam, dobrega odklanjam.
Ničesar
nimam proti plazilcem, če ne trdijo, da so pošteni.
Samo
eno življenje imam. Do zdaj sem ga drobil, sedaj ga drobtinam več ne dajem.
Mali
pustim, da z blatnimi čevlji v prostor stopi, blatu ne pustim, da mi na dvorišče
pride!
Ima
prav Cerkev, skorajda prav, ko prah omenja, kajti »bog« ni delal iz prahu, pač
iz blata, pa – iz blata nastal, kot blato živel, zgolj blato umrl!
Ni komentarjev:
Objavite komentar