Ni mi
do neba z roko,
pa ga v
sebi hranim,
da v
zvezdah, v soncu bo
nekim
zgolj izbranim…
Ni mi
do globin morja,
v čudežne
tišine,
tja bom
dal utrip srca,
ko mi
tukaj mine…
Zmorem
s ptico poletet
v dalje
in v širjave,
in s
kobilico dospet
v
goščavost trave…
Zmorem
vzeti si srce
in ga
podeliti,
da še
bolj podati sme
se v
močí krepiti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar