Kaj iskati?!

Kaj sploh še iskati?!

Kaj pričakovati?!

Kar iskal sem, tega ni,

vsaj tako, povprek, in zlepa,

še če najdeš, izpuhti,

sreče se otepa!

 

Bolj spoznavaš, bolj boli,

bolj boli in bolj temni!

Up v sebičnosti umira,

z njim pa se ugaša pot.

Želje ni, da še izvira,

kjer sta laž in kup zablod!

 

Kaj sploh še iskati?!

Le čemu snovati?!

Hipec zgolj navzgor, v nebesa,

da za njim se vse podre…

Ni moči, in ni čudesa,

v temi žarek slednji mre!

 

Bolj kot hodiš, manj dospevaš,

le minevaš, izgorevaš.

In – ko ti umrejo sanje,

ko ti zvezde pogasijo,

je v rokah samo vsakdanje,

in vse bližje nek »adijo«…