Evropski
kmetje trenutno nasprotujejo sporazumu med Unijo in nekaterimi latinsko
ameriškimi državami, sporazumu, na temelju katerega bi bilo moč na evropskih,
tudi slovenskem, tržiščih kupovati (pretežno) meso, zelenjavo in prehranbene
izdelke iz čezmorskih dežel. Lepo, čeprav…
Če se
ne motim, je bila ena izmed »vrednot« tozadevnega osamosvajanja tudi »svobodno
tržišče«, prost pretok storitev in blaga ter predvsem – konkurenčne cene. Ne
pomnim, da bi takrat kmetje temu nasprotovali, še več, prepričan sem, da še
vedno želijo SEBI nabavljati po konkurenčnih, po možnosti čim nižjih cenah, pa
ne vem, čemu tega ne bi smel početi tudi »jaz«?! In sam izbirati, po možnosti
znotraj čim večje ponudbe, in sam ugotavljati »ne/zdravost« oziroma »ne/kakovost«
izbranega, in se sam odločati o tem ali bom za enake količine plačeval več, ali
pa, morda, manj!
Kmetje
so dandanes zaščiteni bolj kot kočevski medved, to je dejstvo. Kar nekaj
primerov poznam, ki sicer nenehno jamrajo kako-težko-je-nam-kmetom, katerim se
več ne-splača opravljati določenih opravil, ne, raje, na primer, ob čredi
lastnih krav, mleko kupujejo v trgovini! In tudi lahko tako počnejo, ko pa
prejemajo subvencijo za pašo živine, pa še za hribovske pašnike, pa za to, da
vzdržujejo teren in vrag vedi za kaj še, zlahka lahko. Če se vsaj malo
potrudijo, celo več prejemajo, kot prejema povprečen delavec, ob čemer imajo
kmetje tudi nek svoj kapital, v podobi zemljišč, objektov, strojev, živine,
gozdov… medtem ko delavec takšnega kapitala ne premore, pa – če je lahko
delavec v neki tovarni izpostavljen »svobodnemu tržišču«, če lahko kmet izbira
med uvoženim (in cenejšim) izdelkom in izdelkom domače-proizvodnje, čemu, za
vraga, tudi jaz ne bi smel izbirati med argentinsko in deželno govedino?!
Govedo je govedo, ne glede na to kje, in v kakšni podobi, živi…
In
naj nikarte ne pleteničijo o zdravo-pridelani-slovenski-hrani, še enega kmeta
nisem videl, ki bi koloradskega hrošča ročno pobiral s krompirjevih rastlin,
vsi zgolj škropijo…
Da, »draga«
kmečka-pamet, ne bi ti škodovalo malo enojnih meril, malo načelnosti oziroma
moralnosti… čeprav je res tudi to, da – ko enkrat odpreš tržišče, in domačo
proizvodnjo na prepih postaviš, takrat, pač, bebavost spočneš, še zlasti
takrat, kadar si majhen in celo sebe nezmožen zadostno oskrbeti, vendar… tako
se je pametno »ljudstvo« odločilo, pa je, bržčas, prav, da se s posledicami
lastnega odločanja tudi sooča!
Ni komentarjev:
Objavite komentar