… da
je potrebno preteklost pustiti za seboj, in iti naprej…
Kako bi
preteklost pustil za seboj, ko pa sem iz nje sestavljen?!
Iz
tistega, kar so v meni zapustili moji predniki, iz mojega prehojenega,
doživetega, spoznanega.
Ko bi
preteklost pustil za seboj, bi bil kot oni, sploh me ne bi bilo.
Pravijo,
da je potrebno preteklost pustiti za seboj, in iti naprej…
Za
iti naprej mora obstajati pot, vredna koraka. Njim je, vselej, kajti nikamor ne
gredo, le obstajajo, iz dneva v dan, iščoč ugodje in želeč, da bi v neskončnost
živeli.
Meni
neskončnost ni ljuba, že v tem, kar sem ob njih doživel, se je preveč nelepega
nabralo.
Pravijo,
da je potrebno preteklost pustiti za seboj…
Sploh
ne vedo, da so oni sami ta preteklost!
