Pravijo…

… da je potrebno preteklost pustiti za seboj, in iti naprej…

 

Kako bi preteklost pustil za seboj, ko pa sem iz nje sestavljen?!

Iz tistega, kar so v meni zapustili moji predniki, iz mojega prehojenega, doživetega, spoznanega.

Ko bi preteklost pustil za seboj, bi bil kot oni, sploh me ne bi bilo.

 

Pravijo, da je potrebno preteklost pustiti za seboj, in iti naprej…

Za iti naprej mora obstajati pot, vredna koraka. Njim je, vselej, kajti nikamor ne gredo, le obstajajo, iz dneva v dan, iščoč ugodje in želeč, da bi v neskončnost živeli.

Meni neskončnost ni ljuba, že v tem, kar sem ob njih doživel, se je preveč nelepega nabralo.

 

Pravijo, da je potrebno preteklost pustiti za seboj…

Sploh ne vedo, da so oni sami ta preteklost!