Končno!
Star
sem, a še vedno poln moči, tistih, katerih obči ne premorejo, pa jih ne morejo
poznati in ceniti…
Tretja
letošnja, zaokroženi starosti, moji, namenjena, in četrta v zadnjem letu dni,
če tudi prevod Ćulićeve zbirke prištejem. Zaenkrat dovolj, se v prisilni dopust
napotim, po tem vprašanju, a ne za dolgo, upam, kajti vsaj dve imam še v
načrtih, kdo ve, morda v prihodnjem letu…
Lovljenje
časa ni običajna pesniška zbirka, kajti pesmim, ki sicer prevladujejo, in je
med njimi tudi moj prevod Menartovega Krokija, so pridruženi aforizmi, epigrami
in razmišljanja, pa bi bilo moč tudi po tem poreči tako, kakor je nekdo zapisal
ob mojem Vesolju, da gre za knjigo, ki presega klasične okvirje. Ne, to ni
samohvala, zgolj dejstvo.
Časa
nisem ulovil, ga niti lovil nisem, sem pa ujel svoja leta, v katerih se sebe
nimam sramovati. In to mi je v oporo, pa bom skrbel, da tako tudi ostane.
Domnevam,
da bo v dnevu, dveh, takoj po potrditvi seznanjenosti s ceno, s strani JAK-a, knjiga
dospela v prodajo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar