Med jeznimi hrčki

Hrčki se jezijo...

Na začetku so planili po solati in semenih, ki so jim bila dana. Seveda, zasnovali so "dolgoročno", tako švicarsko se jim je zdela priložnost, ter pridno polnili svoje mošnjičke...

Kakopak, tudi med hrčki so tisti spretnejši, pogoltnejši, skratka posamezniki, ki zmorejo uspešneje hlastati, in je prišlo, zavoljo tega, do družbeno krivične situacije: manj vešči (ali pa zgolj tisti, ki so bili "malček vstran") so dospeli do manj, pametnejši (med hrčki) pa so tako napolnili svoje mošnjičke, da je njih vsebina štrlela daleč naokoli. In bodla v oči preostalo hrčkoslavstvo...

To ni pravica! so pričeli vzklikati večinski, to, da imajo eni več, mi pa manj! Bo treba zavihati kožuhe s tačk, in uvesti spremembe, zasnovati pravičen svet! Bomo vzeli tem, ki imajo mošnjičke napihnjene, pa bo vse, spet (?), v najlepšem redu...

Ja, hrčkom se zdi jemanje izjemno pravičen ukrep, a le tedaj, kadar sami odvzamejo drugim... ko pa drugi jemljejo njim, takrat... ma, kdo ne bi razumel hrčkov, nagonskih, vselej in vsega lačnih bitij...

In bodo hrčki izpeljali svoje ukrepe, naskočili polne mošnjičke, in - ko bodo do konca pospravili tudi to, do česar se bodo dokopali, pa ko nikjer več, tudi v posameznih mošnjičkih, ne bo ničesar več za pod hrčkovski zob... takrat jim enakost ne bo več všeč, se bodo začeli, spet (?), ozirati po lepi, švicarsko dišeči solatno-semenski bodočnosti…

Samo, obstaja težava - hrčki znajo porabiti, ne znajo pa tudi ustvarjati tistega, kar si tako močno želijo, vsega.

Ja, ja, je težava, s hrčki, lastno bodočnost zmorejo samo - (po)žreti!