V
kolikor je razumskost odvisna od "trdega, poštenega dela"... potem
so, zagotovo, razumska bitja tudi čebele, in mravlje, ki že milijone let - trdo
in pošteno delajo.
Pa
niso, seveda, tudi zaradi tega... ker niso zmožna ugotoviti sledečega, sila
preprostega dejstva, ki pravi nekako tako:
Že res,
da aktivnosti (torej tudi vse tisto, kar pojmujemo pod besedo
"delo"), SKOZI MILIJONE LET sopogojujejo tudi zmožnosti (ne nazadnje,
pri dvonogih je sestop iz drevesne krošnje privedel
do odpadlega repa... če več ne plezam po vejah, potem ne potrebujem "oprijemalnega
orodja"... hoja prek zaraščenih površin in pogosto oprezanje za morebitno
nevarnostjo... je privedla do pokončne drže... uporaba vse bolj
"prefinjenih" orodij... je privedla do spremenjene roke...
spremenjena roka in s tem izvajanje vse bolj zahtevnih opravil... je privedlo
do spremembe možganov/lobanje...), a je res tudi to, da so ravnanja znotraj
POSAMEZNIH življenjskih obdobij, predvsem IZKAZ (tudi/ali predvsem) umskih
zmožnosti. Potemtakem...
V
kolikor med ravnanja štejemo tudi proces vzgajanja (in je, vzgajanje,
ravnanje!), potem je tudi za to vzgajanje zaslužna - umska zmožnost
vzgojitelja!
Mi je
sicer žal, da večina pozna le en "vzgojni vzorec" ( = dresura,
pravzaprav, prenašanje, iz roda v rod, enih in istih miselno-ravnanjskih
kalupov/vzorcev)... ko bi poznala tudi drugega (ki je prvemu izrazito
nasprotje, saj spodbuja razvoj posameznikovih zmožnosti, skuša preseči
ustaljene miselno-ravnanjske kalupe, želi formirati razumsko bitje, zmožno
soočenja z objektivnimi, in ne zgolj umišljenimi/domnevanimi dejstvi), potem ne
bi povsem zlahka oblikovala svojih mnenj, izključno kategoričnih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar