Razum, odvisen od dela?

V kolikor je razumskost odvisna od "trdega, poštenega dela"... potem so, zagotovo, razumska bitja tudi čebele, in mravlje, ki že milijone let - trdo in pošteno delajo.

Pa niso, seveda, tudi zaradi tega... ker niso zmožna ugotoviti sledečega, sila preprostega dejstva, ki pravi nekako tako:

Že res, da aktivnosti (torej tudi vse tisto, kar pojmujemo pod besedo "delo"), SKOZI MILIJONE LET sopogojujejo tudi zmožnosti (ne nazadnje, pri dvonogih je sestop iz drevesne krošnje privedel do odpadlega repa... če več ne plezam po vejah, potem ne potrebujem "oprijemalnega orodja"... hoja prek zaraščenih površin in pogosto oprezanje za morebitno nevarnostjo... je privedla do pokončne drže... uporaba vse bolj "prefinjenih" orodij... je privedla do spremenjene roke... spremenjena roka in s tem izvajanje vse bolj zahtevnih opravil... je privedlo do spremembe možganov/lobanje...), a je res tudi to, da so ravnanja znotraj POSAMEZNIH življenjskih obdobij, predvsem IZKAZ (tudi/ali predvsem) umskih zmožnosti. Potemtakem...

V kolikor med ravnanja štejemo tudi proces vzgajanja (in je, vzgajanje, ravnanje!), potem je tudi za to vzgajanje zaslužna - umska zmožnost vzgojitelja!

Mi je sicer žal, da večina pozna le en "vzgojni vzorec" ( = dresura, pravzaprav, prenašanje, iz roda v rod, enih in istih miselno-ravnanjskih kalupov/vzorcev)... ko bi poznala tudi drugega (ki je prvemu izrazito nasprotje, saj spodbuja razvoj posameznikovih zmožnosti, skuša preseči ustaljene miselno-ravnanjske kalupe, želi formirati razumsko bitje, zmožno soočenja z objektivnimi, in ne zgolj umišljenimi/domnevanimi dejstvi), potem ne bi povsem zlahka oblikovala svojih mnenj, izključno kategoričnih.

Ko bi premogla, ta večina, vsaj malo logične zmožnosti, potem bi vedela tudi to, da za razumsko bitje ni značilno NErazumsko ravnanje. Potemtakem bi razumska bitja tudi ne udejanjala prve oblike vzgoje, tiste, večinske, z razumom povsem skregane, saj gre zgolj za prenos "družbenih normativov", razumu že davno nesprejemljivih, normativov, ki znotraj nekega domnevnega sobivanja temeljijo na delitvi med "našimi" in "nenašimi" (na "moj prav" in "nemoj prav"), s čemer v bistvu - sobivanje onemogočajo!