V čem je razlika med dejanskim in domnevnim razumom?

Zadevo pojasnim s praktičnim primerom.

Le dejanski razum je zmogel “videti” to, da je “iz vode” moč poroditi električno energijo. Danes, kakopak, vsi vedo, da obstajajo hidroelektrarne, in da v njih, s pomočjo energije vode, proizvajajo elektriko.

Z drugimi besedami: dejanski razum deluje izključno zahvaljujoč zmožnosti abstraktnega mišljenja ( =“videti” nekaj, razumeti nekaj, najti logično povezavo za stvari, ki so vidu, sluhu, okusu, vonju, otipu NEDOSEGLJIVE!), medtem ko (zgolj) domnevni razum zmore dojemati IZKLJUČNO na osnovi čutil (in ve, da obstaja nekaj, kar vidi, sliši, okusi, vonja, otipa... in “ve” - to je sicer že nekoliko problematično, saj vsakdanja življenjska praksa izkazuje velika odstopanja med na/učenimi, šolskimi znanji in običajnimi “prepričanji” - da “nekaj je”, če je ta “nekaj” ugotovljen oziroma potrjen z vsesplošnim konsenzom, dogovorom).

In, če zapišem drugače: Zemlja bi bila za večino še vedno ploščata, ko ta večina ne bi videla posnetkov iz “vesolja”, in ko bi ne obstajal vsesplošen dogovor o tem, da je okrogla (je sicer bolj “pomarančasta”, ampak O.K., je tudi pomaranča podobna krogli).