Absurdno
je načenjati to (in vse ostale) temo, in je celo brez vsakega pomena, a kljub
temu. Da lahko vsaj tisti, ki načeloma zmorejo dojemati, a v svoji (mladostni)
neizkušenosti (morda) podlegajo NEUMNOSTI večinskega okolja, razmislijo, ob
zapisanem…
Dejstvo,
živimo v 21. stoletju, in javno šolstvo je že toliko časa prisotno, da bi že
zdavnaj moralo zaleči, ko – ko bi bilo človeštvo kot tako zares razumsko
zasnovano! A kadar bitja niso zmožna abstraktnega mišljenja (to je tista
oblika mišljenja, pri kateri IZKLJUČNO prek posamičnih dejstev prihajaš do
določene vsebine, pomeni, da do te vsebine ne prideš naravnost, neposredno, pač
pa POSREDNO!), in zaradi tega ne zmorejo niti tega, da bi ugotovitev o »razvoju
skozi čase« povezala z nastankom (razvojem) vsega tistega, kar ne samo izkazuje
ta razvoj, pač pa ga, predvsem, omogoča (od šolstva, zdravstva, raznih
formalnih podob sobivanja – od hišne skupnosti do države, pa do organizacijskih/izvedbenih
načinov sobivanja – urejanje zadev prek posrednikov, in, ne nazadnje, celo do
bank oz. bančništva), takrat lahko Svet v rokah večine samo – nori! In to počne
izključno zahvaljujoč enemu samemu dejstvu – NAGONSKEMU bitju NI DANA ZMOŽNOST
RAZUM(evanj)A vsega tistega, česar ne zmore zaznavati s pomočjo čutnih
zaznav!!!!
Res je,
nagoni vsebujejo »modrost (izkušnje) Narave«, in je res, da ves uradni živalski
svet deluje razumsko, ne povzroča samemu sebi »družbenih pretresov«… in tega NE
počne samo zaradi tega, ker deluje v okviru svoje zasnovanosti, nagonske, in SI
NE DOMIŠLJA da je zmožen oblikovati Svet (in njegovo ter svojo sedanjost, bodočnost),
pač pa le – živi v okviru okoliščin, taistih, kakršne mu ponuja Narava! In je
odmik od te normale (prosim, to »normalo« nikarte NE pojmuj kot običajnost, pač
pa kot raz/umskost, logičnost!) izkazovan, redno in dosledno, samo pri DVONOGEM
NAGONSKEM SVETU, ki je (povsem neutemeljeno) prepričan v lastno razumskost! In –
ker te razumskosti NI, pomeni, da ta »človeški svet« PRECENJUJE LASTNE
ZMOŽNOSTI, pa – kadar precenjuješ lastno sposobnost, takrat se aktivnosti,
katere zastavljaš (in temeljijo na zapisani domnevi) VSELEJ končajo v podobi NEzmožnosti,
negativnega, v podobi poraza! Pa – takrat, kadar večina pride do moči
so/odločanja, takrat »gradi« Svet tako, da ga dejansko – ruši! In šele takrat,
kadar razumski posamezniki prevzamejo odločanje v svoje roke, takrat Svet znova
napreduje, takrat se tudi sobivanje na tem Svetu izkazuje v svetlejših, tudi »socialnejših«,
strpnejših (do vseh drugačnosti) podobah! Žal, a je tako!
Sedaj
pa k bankam. So le-te »lepe« ali »grde«? V večinskem dvonogem svetu namreč ni
redka trditev o »grdih bankah, ki so eden izmed krivcev za nelepo usodo
povprečnega člana človeškega sobivanja«…
Kot prvo, »banka« je SAMO POJEM, pod katerim razumevamo določene
posamičnosti: od objektov, zgradb, v katerih se »bančno poslovanje« odvija,
prek sredstev (denarnih zlasti) s katerimi »banka« razpolaga, in jih, obenem,
potrebuje za to, da sploh lahko posluje kot »banka«, do same dejavnosti (»vrtenje«
denarja, njegovo izposojanje in posojanje) in do tistih, ki so »izvajalci te
bančne dejavnosti« (»bankirji« oz. bančni uslužbenci) in tistih, ki so »potrošniki
bančnih uslug« (varčevalci, vlagatelji, posojilojemalci).
Če
gremo po vrsti, potem (upam da) zlahka ugotovimo, da so objekti (v katerih
posluje »banka«) in denar (bodisi v neposredni podobi denarja, torej v podobi
bankovcev in kovancev, bodisi v podobi »vrednostnih papirjev«, ali celo v
podobi nepremičnin-kupljenih-z-denarjem) samo STVARI!!! In, ker stvar/i
NIMAJO svoje volje, pač pa so izmišljene/narejene izključno zaradi tega, da
si z njimi lajšamo življenje (ali pa, kadar nagoni ravnajo z njimi, otežujejo
življenje!)… zaradi tega »nam« neposredno NE MOREJO škodovati (ali pa
pomagati), kar tako, same od sebe! Kajti – če padeš s stola, za to NI KRIV stol
(če je bil polomljen/poškodovan/nezanesljiv, preden si sedel nanj, če s svojo
težo krepko presežeš zmogljivost/nosilnost stola… potem si SAM KRIV za to, da
si s stola padel… če pa te nekdo s stolom kresne po betici, pa tudi ni kriv
stol, pač pa tisti, ki te je kresnil… in, v določenih primerih, si kriv celo
sam, saj si pri tem »nekom« vzbudil negativen odnos do sebe, in ta odnos
potenciral do te mere, da se je izkazal v podobi agresivnosti!). In, mimogrede:
denar je izmišljen samo zaradi tega, da lahko z njegovo pomočjo lažje menjaš
storitve/dobrine z nekimi drugimi… včasih so plačevali s školjkami, s
svetlečimi kamenčki, včasih je lončar peku za kruh plačeval s svojimi lonci,
ampak – ko je imel pek teh loncev že dovolj, in preveč, ko jih ni več
potreboval, takrat je prišel hudimano prav denar, takrat je lončar peku plačal
kruh z denarjem, s katerim si je nato pek kupil/zagotovil neke druge stvari/usluge,
katere je potreboval…
Vem,
žalostno, da je potrebno razlagati celo takšne preproste zadeve, ampak – v butastem
svetu drugače ne gre! Pa še tako ne gre, kajti taisti butast svet nima
zmožnosti prenašati prispodob (ali pa spoznanj z neke konkretne vsebine) na
druga področja, na druge vsebine – če nisi zmožen abstrahirati, prenašati,
posredno, ugotovitev na neke še neznane zadeve, potem, pač – NISI ZMOŽEN! In
tudi – če nisi zmožen sočasno »videti« dveh LASTNIH različnih mnenj/ravnanj,
nanašajočih se na eno in isto zadevo (a v drugačnih okoliščinah!), potem… potem
si nagonski, in ravnaš po »pogojnem refleksu«, in se le prilagajaš
(spreminjajočim se) okoliščinam, pa le zgleda tako, kot da si večobrazen,
hinavski, lažniv, čeprav si takšen povsem nevede, ker si – tako zastavljen!
Torej –
stvari (objekti, zemljišča, denar, v vseh svojih podobah, potemtakem tudi »kapital«)
NISO krive ničesar, so le stvari, dane v uporabo dvonogemu svetu! Potemtakem –
je kriv taisti dvonogi svet? Ja, samo, izključno on, pa…
Kadar s
temi stvarmi razpolaga RAZUM, takrat delujejo natanko v tisti smeri, ki naj bi
LAJŠALA življenje skupnosti, torej bi omogočala lažje, lepše sobivanje. Ko pa z
njimi upravlja nagonski svet… takrat pa je v ospredju »(na)gon po preživetju«,
takrat je temeljno merilo tisti »kakor meni prija« (svet je takšen, kakršnega
JAZ vidim, svet je dober, če je MENI dobro)… ki, objektivno, pri čutno »neotipljivih«
stvareh, NI ZMOŽEN predvidevati dejanskih posledic lastnih ravnanj, pač pa
zmore le tisti »da mi je SEDAJ bolje«… takrat pa vse, torej tudi stvari,
postane grdo, in takrat cel Svet pridobi enako, torej grdo podobo! Pojasnim,
vsaj skušam…
Banke
so ustanovljene izključno za to, da na enem mestu naberejo določeno količino »denarja«,
in da lahko potem s tem (domnevno) svojim »denarjem« svojim strankam nudijo –
zadovoljevanje potreb teh strank! S tem namreč, ko nekdo pride v banko po
denar, in mu ga banka da (posodi), s tem si lahko plačilno nesposoben
posameznik omisli nakup/plačilo tistega, kar naj bi v konkretnem trenutku potreboval,
pomeni, da mu, v osnovi, banka pomaga priti do želenega! Seveda, tako
kot mesar, pek, lončar… tako kot VSAKDO (za)računa svoje delo, tako svoje delo
(za)računajo tudi banke! Od nečesa morajo živeti (tudi) vsi tisti, ki
opravljajo bančne posle! Zdaj pa takole…
V
kolikor je bančnik razumno bitje, potem se zaveda sledečega (in temu ustrezno
tudi ravna): da MORA (če hoče imeti zadovoljne stranke, če hoče »pre/živeti na
dolgi rok«) svojim kupcem/strankam zaračunavati po takšni ceni, katero
kupec/stranka zmore plačati (ne da bi s tem plačevanjem ogrožala lastno
življenje) in temu zavedanju prilagodi tako obresti (one so tista »cena«, ki jo
kupec/stranka plača), kakor tudi višino (znesek) posojenega denarja (če
plačilno nezmožen prevzame posojilo, katerega ne bo zmogel, z obrestmi vred,
vrniti banki, takrat si zagotovi samo to, da bo prišel v – osebni »bankrot«,
takrat si »zadrgne vrv krog vratu«)!
Pomeni,
da je razumnemu bančniku v interesu posojati denar po pogojih, ki so
dosegljivi kupcu/stranki, po pogojih, v okviru katerega dosežeta zadovoljstvo
tako bankir (ki bo opravil svoj posel, in svoje imetje oplemenitil tudi z
obrestmi!), kakor tudi kupec/stranka (ki bo prišel do želenega ZDAJ, in ne bo
moral nekaj let delati/varčevati za to, da mu bo to želeno dosegljivo!). V
nasprotnem primeru pa…
Ko
nagonski, NErazumski prevzamejo stvari (in tudi banke, bančništvo) v svoje
roke, takrat pa bankir gleda izključno na to, da bo v čim krajšem času čim več
zaslužil (pomeni, da mu je v ospredju njegov interes, in nikakor interes
kupca/stranke)… in mu je popolnoma vseeno to, če je kupec/stranka zmožen dolg
odplačati, povrniti, mu bo, v skrajnem primeru, zasegel imetje, s katerim je
kupec/stranka jamčil vrnitev dolga! In – ne, ni kriv samo bankir, kajti
nagonski so tudi na drugi strani, na strani kupcev/strank, pa…
Tisti »pokriješ
se lahko samo toliko, kolikor je dolga odeja«… v nagonskem svetu zares NE
velja. Vidi nov aparat, vidi nov avtomobil, vidi soseda, ki živi v večjem
stanovanju, vidi obilje raznolike hrane, pa mora tudi on to imeti, in… ker »računa«
na svoje zmožnosti (a ne upošteva okoliščin, npr. tega, da lahko »jutri« ostane
brez službe), ker sploh NE ZNA (NI ZMOŽEN) »seštevati« čutilom nedostopnih
dejstev, se brezglavo zaleti po posojilo, in si s tem, marsikdaj, dobesedno –
zapečati usodo! Obenem pa se ne zaveda niti tega preprostega dejstva, ki govori
o tem, da »povpraševanje pogojuje/opredeljuje ponudbo« (in NE obratno), pa –
kadar je povpraševanje veliko (ali večje od ponudbe), takrat cene ponujenega
(z)rastejo, in obratno: cene padejo, ko ni interesa kupcev! In to velja tudi za
»ceno«, kateri pravimo obresti!!! Pomeni…
Pomeni,
da bi tudi obresti krepko padle, ko bi ne bilo nagonskosti, ko bi ne bilo
potrošništva, ko bi se zares pokrivali samo toliko, kolikor je dolga odeja.
Pomeni…
Pomeni,
če zaključim, da banke niso prav nič(esar) krive, pač pa je v svetu neumnosti
za vse kriva izključno – neumnost!
NI KRIV
kipar, ki uporablja glino (in njene značilnosti, njeno gnetljivost) za to, da
naredi kip! »Kriva« je glina – ko bi ne bila gnetljiva, bi moral kipar najti
nek drug material! In, potemtakem, NI KRIV SVET (»družba«) za to, da je nekomu
dobro/slabo… pač pa je kriv ta »nekdo«, ki SAM oblikuje Svet (»družbo«),
lastnim NE/zmožnostim primerno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar