Hiša in ščurki

V hiši so se naselili ščurki. Pravzaprav sta se naselili dve skupini, ščurkov. Prva je zasedla kuhinjo, in shrambo, v katero se vstopa iz kuhinje, medtem ko druga gomazi po hodniku, obupno želeč prodreti v kuhinjo, in v shrambo…

Kakopak, prva skupina ščurkov, tista, ki zaseda kuhinjo in shrambo, svoje položaje vneto brani, in dokaj uspešno odbija vse napade pripadnikov druge skupine. Le čemu bi delili, s tistimi iz druge skupine, ko pa so sami že zasedli položaje, s katerih segajo po dobrotah, pa – če bo še več ščurkov, v kuhinji in v shrambi, bo za vsakega manj…

Tisti iz druge skupine kričijo »dol s takšnim sistemom!«, »to je krivica!«, »hočemo družbo enakega žretja!«, a so tudi sami zgolj ščurki, le-ti pa radi pozabljajo na svoje ideale, kadar se jim sanje uresničijo. Z drugimi besedami: tudi, ko bi bil položaj obrnjen, in bi kuhinjo, ter shrambo, zasedali ščurki iz druge skupine, bi ne bilo miru v hiši, in bi se tisti iz prve skupine, ki bi bili, v takšnem, obrnjenem primeru, na hodniku, pritoževali nad »krivično družbeno ureditvijo« in »represivnimi metodami, s katerimi jim grdi ščurki preprečujejo so-žretje«…

Gospodar hiše se zaveda, da ni dobro imeti ščurkov pod streho. V prvi vrsti ga motijo tisti, ki so zasedli kuhinjo, in shrambo, ne nazadnje, vsepovsod gomazijo, po hrani, posodi, mizi… prav nagnusno! Druga skupina ščurkov mu je, v danem trenutku, drugotnega pomena, na hodniku jih sicer ni lepo gledati, a v najslabšem primeru lezejo po oblačilih, obutvi, čeprav…

Se zaveda, ta, gospodar hiše, da se bo moral lotiti obeh skupin, ščurkov, tudi tiste druge. V nasprotnem bo, ta, druga skupina, zasedla kuhinjo, in shrambo, takoj, ko bo odstranil prvo skupino. In bo, znova, imel težave, bo, znova, vse nagnusno, v kuhinji, shrambi, čez čas pa, ko se razmnožijo, tudi v preostalih prostorih.