Natrošeno v prvo decembrsko nedeljo...

Kadar nisi zmožen vpogleda v celoto, takrat si tupast. In kadar si tupast, takrat ne bi smel odločati o celoti!
Toliko o "demokraciji".

Če je vojna zločin, kar je, potem so zločinci tudi tisti, ki vanjo vodijo, pa čeprav "zgolj" s "šuntanjem". Za zločince pa, pravijo, velja, da bi jih bilo treba soočiti z zidom...

Ima za ("pameten") telefon, za avto in gorivo, ima, ne nazadnje, za plačevanje uporabe spleta... a nenehno jodla o revščini, svoji, kakopak.
In bo, nenehno jodlal/a, o istem, ker - kako ne bi, ko pa pri določenih vidi več, kot ima sam/a, in je to zanj/o dokaz tega, da sam/a živi v revščini. In je težava, kajti - vselej bodo nekateri, ki bodo imeli več, nagončki pa nikdar ne bodo zmožni objektivnega ocenjevanja stanja.

Od vseh revščin je najhujša - umska revščina občosti.

Ogabni so mi ti, ki se z vetrovi tulijo v volkove.

Tudi v najnovejših oblekah so geni Neandertalca še vedno - geni Neandertalca!

Bo prišlo do točke, ko bo človek porekel svoj "dovolj"!? Ali pa bo Neandertalec spet votlinil?

Ob vsej "modrosti", s katero se izkazujejo... ni čudno, da so tako uspešni v praksi!

Znajo (po)žreti, ne znajo ustvariti.

Oaza miru.
Kje?
Nikjer. A bi bila povsod, ko človejaki ne bi imeli pravice odločanja in opravljanja odgovornih zadolžitev!

Ob "javni besedi" občih "demokratov" ugotavljam, da sta "mujo" in "haso" - bisera!

Kam smo prišli... da (večinska) tesla teslarijo svet?!

Ob obilni letini se podgane prekomerno razmnožijo. Ko požrejo pridelek, se začno žreti med seboj.

Pravijo, da bi bilo bolje, ko bi imeli "naravni red"... pa - saj ga imamo, močnejši žrejo šibkejše (le-tem pa se sline cedijo, bi tudi sami papcali).

Baje je pogoltnost kriva...
Beš ga, narava, pač. Tudi moja cucka bi pogoltnila, četudi sita, vse, kar diši. Pa čeprav bi kasneje vse izbljuvala. Nagončki.

Ni ekonomije, je nikdar ne bo, ki vzdrži nagonsko glad!

Nagonskih "modrovanje"? Bebovanje. Pravo "demokratično" stanje. Pardon, sranje.

Ni dobro, kadar voli plug zamenjajo s katedro.

Resničnost dejstev ni odvisna od njihove všečnosti, daleč od tega! Zato občost, ki dospeva do sebi všečnih »resnic«, nikdar ni, in nikoli ne bo vodila v ugotavljanje dejanskega.