Ko leže ti v dlan

Veja razpira sanje,

se odeva vanje,

krhke so, kipeče,

lep pomladni dan,

Sonce z neba se smeje,

veji sanje greje,

nežne in dehteče

jemlje v svojo dlan…

V toplo si jutro dana,

lepa, razigrana,

nosijo iskreče

tvoje me oči,

da se melodija

prav mehko odvija,

da trenutkov sreče

vsepovsod kipi…

Ko najdeš, to, kar leže ti v dlan,

da greje, in da te svetli,

ko veš, da nikdar ne odide stran,

ker v tebi sebe oživi…

Ko najdeš, to, kar sanjal si ves čas,

ki v prazno tekel je, zaman,

takrat polepša že pogled, in glas,

in sonce seže v prav vsak dan…