Ti veš,
kaj čutim, znane so ti moje misli,
moje želje,
moje sanje, dihaš za vsak moj vdih,
ti veš,
da slutim, to, kar ti je zaslutiti,
da vsak
tvoj dan je meni kakor topel stih…
Ti veš,
kam žene, skupaj sva na pot krenila,
ni razpotja,
ni ovire, da ne mogla bi naprej,
s seboj
si mene radodarno napolnila,
ni za
prepire časa sploh bilo doslej…
Sva
kakor zlita, v eno, skupaj se topiva,
sreča zasvita,
skupaj, tečejo solze,
gre
brez besede, tiho, misli si deliva,
kar je
boleče, to obema hkrati gre…
Sva
kakor reka, ko v strugi svoji poje,
in gre
po svoje, da v dalje poleti,
ti si
jaz, in jaz sem ti…
Ti veš,
da hranim te globoko, na dnu sebe,
da brez
tebe svoje pesmi mogel ne bi sploh imet,
in ko
sanjarim, sonce rišem prav za tebe,
čez
svod nebesni ti želim nasmeh razpet…
Sva
kakor zlita, v eno, skupaj se topiva,
sreča zasvita,
skupaj, tečejo solze,
gre
brez besede, tiho, misli si deliva,
kar je
boleče, to obema hkrati gre…
Sva
kakor reka, ko v strugi svoji poje,
in gre
po svoje, da v dalje poleti,
ti si
jaz, in jaz sem ti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar