»Ukradli
so nam tisto, kar smo (vsi) ustvarili!«
Izhodiščna
trditev, katero sem malodane neštetokrat slišal, in se dajal, z »njimi«, krog
nje. Trditev, ki je dvakrat NERESNIČNA, potemtakem skoznjo dvakrat laž
govori. Prvič…
O tem
sem sicer že pisal, a, kljub temu: za svoj del t. im. družbenega premoženja so
prejeli certifikate, le-te so unovčili, potemtakem so – svoj del tega
premoženja dobili izplačanega! In jim, po tem vprašanju, prav nič več ni
ostalo, da bi jim lahko, kdorkoli, (u)kradel… obenem pa, in zgolj mimogrede, so
množično sodelovali (tisti, pač, ki so lahko) pri določenih teh krajah, če ne
drugače, potem – takrat, ko so udejanjali »Jazbinškov zakon«, in so, na
račun »družbe« in njenega premoženja, za drobiž odkupovali stanovanja…
Druga
neresnica v izhodiščni trditvi, pa je tista, kateri zapis namenjam…
To, da
ima povprečnež (povprečnežev pa, dobesedno, mrgoli) izjemno slab besedni
zaklad, to je dejstvo. Kaj bi z več besedami o eni sami stvari govoril, če pa
lahko že z neko spakedranko povem, kar mislim, mar ne?! Vendar… besedni zaklad
ni tema zapisa.
Tudi
vprašljivost sredstev, namenjenih javnemu šolstvu, ni predmet zapisa. Pa kaj
potem, če v prazno mečeš, ta sredstva, želeč učiti – neučljive(ga)?! Pa ga malodane
ni, ki ne bi vsaj do srednješolske »izobrazbe« dospel…
Z
gotovostjo trdim, da ne poznajo niti
pomena, smisla besed, katere uporabljajo, da, potemtakem, sploh ne
vedo, o čem govorijo, in, posledično, da so njihove trditve – laž za lažjo. In,
da bi bilo še slabše, se zadeve sukajo natanko v smer še večje (tudi jezikovne)
bebavosti, odkar so se, resda »šolani«, nagonski bebci polastili tudi jezika,
pravopisa!
Obstaja krepka RAZLIKA med besedama
USTVARJATI in/ali TVORITI, na eni strani, in besedama DELATI, IZDELOVATI, na
drugi! Vsebinska
razlika, kajti te besede o popolnoma drugačnih zadevah govorijo. Bom skušal
pojasniti s povsem preprostimi primeri---
Začnimo
s tisto bebavostjo, ki pravi, da je-bog-ustvaril-svet. Potemtakem naj bi, ta »bog«,
iz ničesar naredil vse. Potemtakem je, ta »bog« ustvarjalec, tvorec, pa… kadar
tudi občost »ve«, da ustvarja, tvori, takrat – zmore tudi ona narediti isto
(ali vsaj podobno, od daleč podobno), ustvariti svet?!
Obstaja
znanstvena razlaga o tem, kako NAJ bi nastalo kolo. To kolo šteje med prve
izume, in niti ni tako daleč stran, časovno, od prvega izuma, od – izumitve ognja!
Pa ne mislim na ogenj, katerega je neka strela zanetila, daleč od tega, pač pa
na to, da je nekomu moralo »kapniti« v glavo, to, da je ta ogenj prenesel v
votlino, in od tedaj naprej svojega imel! Jamčim: nobeni živali, nobenemu
nagonskemu bitju kaj takšnega ne bi, padlo v glavo! A – vrnimo se h kamnu…
Ko je
nekoč neko RAZUMSKO bitje videlo, kako se (okrogel) kamen kotali po bregu,
navzdol, kakopak (čeprav, verjel ali ne, to niti ni neka samoumevnost, kajti
pod določenimi pogoji se lahko kamen, resda le kratek čas, tudi navzgor kotali…
kakor lahko tudi voda, za katero občost »ve«, da samo navzdol teče, teče
navzgor), takrat se je, taistemu razumskemu (Homo Sapiens alias Človek)
preblisnilo: mejduš, na tak način pa bi lahko olajšal premikanje bremen, celo
lastno (premikanje) bi bilo manj naporno! In je…
Ja, in
je ČLOVEK, na osnovi videnega, naredil kolo, kamnito in prvo med vsemi kolesi! Potemtakem – ta Človek je USTVARIL, je
TVORIL to kolo, in vsi, ki so ga, kasneje, posnemali, pa različne materiale
preizkušali (mnogi med temi poskusi so se znašli v košu-za-smeti), so
tega prvega SAMO POSNEMALI (princip kolesa je bil namreč že odkrit,
ugotovljen), pa niso (več) ustvarjali, tvorili, pač pa so zgolj – delali,
izdelovali! Delali in izdelovali (kakor tudi dandanes počno) tisto, in
tako, kar in kakor se je moč naučiti, delati in izdelovati, in za to, da delaš,
izdeluješ, razumevanje NI potrebno,
zadošča – naučenost!
»Programerji,
računalniški, so pametni…«
Čemu
naj bi bili pametni? I, zato, ker delajo programe!
Viš,
tudi s tem, kakor z vsem ostalim, je popolnoma enako, kot s kolesom, pa – veš, kdo
je bil zares »pameten« (raz/umen)?! Tisti, PRVI in EDINI, ki je ugotovil, da je moč samo s pomočjo
dveh znakov (dveh številk, konkretno iz 1 in iz 0) napisati program, na osnovi katerega bo stroj (računalnik),
prilagojen za branje takšnega programa, prilagojen za pretvarjanje tega
programa oz. zapisa, »znal« program spremeniti v neko otipljivost. V nek
izračun, v neko sliko, igrico…
Ti,
današnji programerji, pa se zgolj – naučijo programskih jezikov, jezikov, ki so
sestavljeni iz posamičnih ukazov (in vsak od teh ukazov je sestavljen iz nič koliko
nekih drugih, recimo jim podukazi), in potem te ukaze prenašajo na stroj, ki je
že tako narejen, da jih zna prebrati, in ubogati, pa na temelju obojega –
narediti to, kar naj bi naredil. Dejansko pa…
Ko bi
ti, »pametni« programerji srečali omenjeni 1 in 0, ko bi morali zastaviti od
začetka… ma, bi bilo krepko lažje, ko bi se podali klesati, na neko kamnito
ploščo!
Bojda
so bili Egipčani sila pametna bitja (ja, je videt, po njihovem potomstvu…), saj
so ustvarili blaginjo, bogastvo, pa piramide…
Za vse,
pazi, za dobesedno vse, kar je ustvarjenega, na tem svetu, nikoli NI
zaslužna (absolutna) večina! Pač pa, vedno, posamezniki, sila redki
posamezniki, tisti – razumski! In tudi s piramidami je bilo tako: posameznik si
jih je omislil… posameznik je povedal »arhitektu«, kaj želi… posameznik, »arhitekt«,
je naredil načrt, poskrbel za statičnost, zračnost (znotraj objektov), odredil
materiale, potrebne za gradnjo, ugotovil način dviganja težkih kamnitih blokov…
vsi »mi zaslužni« pa so bili – zgolj in samo delovna sila, bok ob boku z,
denimo, voli! Potemtakem – ko bi ne bilo teh posameznikov, potem tudi piramid
ne bi bilo, vsaj takrat, ko pa ne bi bilo tistega »mi zaslužni«… bentiš, bi pa
samo voli delali! Že res, da bi gradnja dlje potekala, a ni vrag, da je ne bi
dokončali! Ne verjameš? Hm…
Sila »umen«
moraš biti, da tu, v »razvitem« svetu, postaneš žerjavist! Da, sila, in še bolj
»umen«, kajti – premikanje bremen je zahtevno opravilo! Celo tako zahtevno, da –
v Indiji tudi s sloni premikajo, bremena…
Velikokrat
sem poslušal nezadovoljstvo, zaradi delitve-dobička, v posameznih podjetjih,
češ vsi-smo-ustvarili-pa-bi-morali-vsi-tudi-dobiti…
KDO je
zares ustvaril dobiček? Tisti, ki namesto vola, ali stroja, opravlja neko
samodejno, rutinsko delo, sestavlja, drugega za drugim, neke postopke, pri
katerih ima lahko (ja, tudi takrat) glavo-na-of… tisti, ki se je dogovoril
glede tega, koliko bo prejemal za svoje delo, in je, potemtakem (kadar mu delodajalec
dogovorjeno izplačuje) izplačan… ali, morda, tisti, ki je poiskal/našel delo,
in kupca proizvodov/storitve, tisti, ki organizira delovni proces, pa poskrbi
za vse, od tega, da je material na razpolago, do tega, da gre proizvod v
prodajo, tisti, ki uspe dogovoriti tolikšno ceno, da je v njej tudi nek
presežek, nekaj več od tistega, kar je potrebno za pokritje stroškov…
potemtakem: kdo je zaslužen za neko nadgradnjo (za dobiček, za možno razširjeno
reprodukcijo…) – roke ali glava?! Nikarte ne pomisli na roke, prosim, ker – te roke
zmorejo biti tudi v podobi naprav, robotov, tekočega traku… potemtakem gre za
dela, za katera ni potrebno neko dvonogo telo… je pa potrebna – glava!
Ja, »oni«
so silni »tvorci«, a, žal, njihove tvorbe silno – smrdijo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar