ODLOČI SE ŽE, O TEM, KOMU JE TREBA ZAUPAT! ali O razdvojeni osebnosti

Prva trditev: Zaupati je treba stroki!

Druga trditev: Pusti logiko in se predaj veri.

Mimogrede, kot medklic: Stroka je (s)poznavanje objektivnih stanj, dejstev, in, kot taka, temelji na Logiki alias Razumu, potemtakem – na zmožnosti razumevanja, dočim…

Dočim je vera popolno nasprotje tega!

 

Prav, imamo dve  trditvi. Trditvi, ki se ne samo razlikujeta, med seboj, pač pa sta, dobesedno, kontradiktorni, druga drugi nasprotujeta, se, medsebojno, izključujeta, negirata!

 

Prav, niti ne bi bilo tako narobe, ko bi ti dve trditvi izrekali dve osebi, takrat pa. ko jih ena sama izreka, v odvisnosti od okoliščin (od. t. im. konteksta), takrat pa – zgolj izkazujeta to, da se je neka oseba znašla v težkem psihičnem stanju. V  katerem ni več moč govoriti samo o (psihični) okvari, pač pa o – psihični BOLEZNI (dlje časa trajajoča, konstantna okvara je BOLEZEN)! In…

 

Najbolj žalostno, pri tem, je to, da se oseba sploh ne zaveda svojega stanja (vsaka psihična bolezen sama sebi najde »pojasnilo«, opravičilo), in se še manj zaveda tega, da – bi bilo dobro, ko bi se napotila po pomoč, k (ustreznemu) zdravniku, kajti…

 

Gre za stanje, ki ga imenujejo, preprosto, RAZDVOJENA OSEBNOST, za stanje, v katerem se določena, neka pač, in predvsem NAPAČNA prepričanja bojujejo s tistim delčkom razuma, ki je še obstal (sredi tega bolezenskega stanja), in ki še zmore funkcionirat. Do kdaj, bo zmogel? Samo vprašanje časa…

P.S.
Podam povsem preprost primer, banalen, do katerega je moč dospeti z običajnim (večinskim) spoznavanjem, prek čutnih zaznav...

Nasprotje med izhodiščnima trditvama je natanko takšno, kot - če se postaviš pod tuš, ali slap, in te z vseh strani obliva voda, ti pa, hkrati, SOČASNO trdiš, da SI moker in da NISI moker!
Bebasto, mar ne?!