torek, 1. februar 2022

Veje oblasti

Tistemu delu skupnosti, imenovane država, kateri je zadolžen za opredeljevanje temeljnih smernic delovanja, te države, za njeno delovanje, in za skrb nad pravilnostjo taistega delovanja, pravimo – oblast. In ta oblast je razdeljena na tri »veje«: zakonodajni, sodni in izvršilni del oblasti.
Zakonodajni del je tisto, čemur pravimo skupščina, ali parlament, ali državni zbor + državni svet.
Sodni del oblasti so sodišča, od okrajnih do ustavnega.
Izvršilni del oblasti je – vlada.
 
V normalnem, RAZUMSKEM svetu je takole:
 
Najvišji del oblasti je zakonodajni, alias parlament, skupščina, državni zbor + državni svet!
Ta del je popolnoma samostojen in neodvisen, pri sprejemanju svojih odločitev! Odloča pa o samem pravnem redu (sprejema zakone) in o temeljnih smernicah države (pomeni, da vladi narekuje določene njene usmeritve, zadolžitve). In v ta del oblasti noben janezek ne posega, in ne sme posegati!
 
Drug del, po lestvici pristojnosti, je – sodna veja oblasti! Le-ta lahko, sme in celo mora dajati svoja mnenja,  zakonodajnemu telesu, saj gre za specifična, pravna vprašanja, pa je priporočljivo, da o le-teh tudi pravni poznavalci svoje mnenje izrazijo, čeprav – parlament teh mnenj ni dolžan upoštevati (ne pozabi: kot najvišji del oblasti je parlament neodvisen, samostojen)!
Sodna veja oblasti je dolžna zagotavljati pravni red v državi, potemtakem je dolžna ugotavljati, obravnavati in kaznovati vse kršitve, tega pravnega reda. In tudi v njo ne sme nihče posegati, noben janezek, razen, v določenih primerih, in v nekem omejenem obsegu – parlament oz. zakonodajna veja oblasti (posegati na način, da odloča o zakonih, njih morebitnih spremembah).
 
Vlada? Vlada pa je zgolj in samo izvršilna veja oblasti, je nek operativni organ, ki skrbi, da bo izvajala tisto, kar je bilo v parlamentu dogovorjeno (odobreno, načrtovano) in tako, kakor veleva pravni red! Pomeni: tako zakonodajna, kakor tudi sodna veja oblasti sta – NAD vlado, imata pristojnosti posegati v njeno delo! Obratno pa ne!
 
V nenormalnem, nagonskem, bebastem svetu?
Ah, v njem pa vsak janezek, ki dospe na položaj, misli, da je država on sam, in da sme početi vse, in tako, kar in kakor se mu zljubi. Kako bi drugače, ko pa, beda, umska in značajska, ne zmore preseči nagonov, kateri ga opredeljujejo?!

Ni komentarjev:

Objavite komentar