So
dnevi odrejeni
za trošenje
želja,
lepo
razporejeni
v
kričavost praznega…
Se tudi
meni bliža,
kot vsako
leto prej,
čeprav
vse bolj se s križa
šibi
nemoč mi vej…
In bodo
pohiteli,
tja k
vse-kar-si-želim,
načrti
izgoreli,
v nebo
pa le še dim…
Se kaže
mi smejati,
na lastne
zgolj steze,
vse
manj pričakovati,
bo že,
dokler sploh gre…
Ja,
šale se vrstijo,
in tone
dan mi v noč,
vse
želje obledijo,
ko je
izpita moč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar