Kot gora

Živetje je… kot neka gora.

Ko greš navzgor, te bremeni,

kolena grizeš, znoj znoji,

na vrh se, bojda, priti mora,

drugače pot ti spodleti…

 

Navzdol gre lažje. Kar brzi.

Čeprav bi vrh te zadržal,

se enkrat z njega boš podal,

in tudi, če korak spolzi,

se že nekako boš pobral…

 

Na trdnih tleh, celih kosti,

ni padcev, tudi vzpona ni,

le ravno vse, in brez neba,

pa dokaj zlahka se vse da…

Na trdnih tleh, korak že ve,

eno in isto je, kar sme,

a tudi ta, bolj varna pot,

vodi naprej, in le od tod…

Na trdnih tleh, manj bolečin,

le tu in tam nekaj krtin,

da z njimi kak uspeh dosežeš

in skromno dušo si zavežeš…