Bila je
sama, dokler me ni spoznala,
in sama
bo, naj bo krog nje ves svet,
tako se
zgodba neka bo končala,
bilo jo
dano v soncu je živet…
Bila je
sama, v vrvežu praznine,
zaman iskala
pota do srca,
le
razočaranja, in bolečine,
dokler
z nasmehom vame ni zašla…
A kaj,
ko čas prav rado vse obrača,
in ni
zadostno, kar ti je v rokah,
podobe
neke brez težave vrača,
in vso
grenkobo, bolečino, strah…
Mi ni
vseeno, sem pomagal vstati,
mi ni
vseeno, v soncu sem živel,
a zdaj
mi dano ni več pomagati,
ne bom
pa gledal, in ob tem trpel…
Bila je
sama, v samo je krenila,
a kaj,
ko se na silo nič ne da,
se v
nek spomin za vselej je vselila,
nekam
na dno zastalega srca…
Ni komentarjev:
Objavite komentar