Kadar imaš rad...

Kadar imaš rad, imaš rad takšno, kakršno je.

Stavek, katerega sem izrekel ob nekem pogovoru, o nekih, dovolj hudih, težavah, stanjih. Stavek, za katerega je sogovornica menila, da ga mora tudi nekim drugim posredovat, na njegovo pričevanje opozoriti…

 

Imel sem rad, natanko takšno, kakršno je bilo. In sem imel rad vse dotlej, dokler se ni spremenilo, radikalno, celo tako radikalno, da je izkazalo – negiranje vsega poprejšnjega.

 

Tega, kar se je po spremembi izkazalo, nimam rad. In ne morem imeti rad, in ne bi mogel, pa če bi tisočkrat živel. Ker – da bi to imel rad, bi moral najprej samega sebe spremeniti, v nekaj, kar mi je odurno, nagnusno, povsem nesprejemljivo! Takšne cene pa za nikogar nisem pripravljen sprejeti. Enega samega imam, sebe, in z enim samim seboj bom tudi odšel s tega sveta. Pa magari v božjo mater!