Mala
speča, meni pa v besede,
skozi okno
firbec Lune blede,
je
okrogla, spati mi ne daje,
bi z
menoj do jutra dneva raje…
Mi je
žal, a želji ne ustrežem,
to zapišem,
potem pa hitro ležem,
zjutraj
z Malo treba bo vstati
in po
njenih željah dan prestati…
Luna,
ti si zgoraj, v daljavi,
ta pa,
ki srčno mi tata pravi,
tu, pri
roki, in v objemu sreče,
pa k
željam me njenim bolj povleče…
Lahko
noč!
Ni komentarjev:
Objavite komentar