»Se enkat gudam…«

Vsakič, ko leževa k počitku, dnevnemu ali nočnemu, imava določene procedure, pa se igrava, crkljava. V okviru tega igranja je tudi »gudam«,,,

 

Čim ležem na kavč, že je na meni. Pa se blazinava, odejava, crkljava, ji pojem, in se tudi »gudava«. Leže na hrbtu dvignem nogi, ju skrčim v kolenih, potem pa na kolena Malo posadim, kakopak čvrsto držeč jo pod pazduhama, nato pa s premikanjem spodnjega dela nog, gori-doli, ustvarjam nekakšno guncanje…

 

Vsake toliko namenoma razmaknem nogi, da Mala, nadzorovano, seveda, »bam-a« na tatin trebuh. Ji je to sila zabavno, o čemer njeno krohotanje priča. In – čim se odkrohota, že, spet, zaslišim »se enkat gudam«, in, po novem, pridoda tudi »lubčka«, in mi bučo potisne v poljub. Tega se je hitro naučila, hipoma, takrat, ko sem ji, po ne vem koliko »gudanjih« rekel daj-da-ti-najprej-poljubček-dam… od takrat, barabica trgovska, sama od sebe »lubčka« pojmuje kot neke vrsto plačilo, za »gudanje«, in mi bučo pomoli, da ji poljub nanjo odtisnem. Kakorkoli že…

 

Ta »se enkat« bi bilo moč, pri njej, v nedogled poslušat, a kaj, ko začnejo roke, s časom, bolet, pa oprijem ni več dovolj zanesljiv, da bi takšne igrice počela. Takrat ji povem, za boleči roki, in da tata ne more več, in že se z negodovanjem soočava, ker ta (samo) »se enkat« ni izpolnjen, vendar tudi s tem negodovanjem hitro opraviva. Zato pa tata zna Liliko »amat«, da jo v dobro voljo spravi!