Sem
bil, nekoč, in ni me več,
mi je »življenje«
vzelo,
je
marsikaj sfrčalo preč,
precej
pa zarjavelo…
Sem
bil, nekoč, nič več tako,
kar mre,
to zna umreti,
in z
dnevom vsakim manj me bo,
in v
manj je manj hoteti…
Sem
bil, nekoč, pa hvala vsem,
ki so
se potrudili,
da
iskra se gasi očem,
da smeh
zaman se sili…
Sem
bil, nekoč, pa kaj potem,
me manj
bo vetru dati,
ko z
njim vse tja do niča grem,
dokončno
se predati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar