To je tvoje, osebno…

»Najraje« imam, kadar mi nekdo skuša vsaj pod dvom spraviti, če ne celo zavreči, neko moje spoznanje, ugotovitev, posledično tudi trditev, pa zastavi nekako takole: »To je tvoje osebno spoznanje, tvoje osebne izkušnje, dočim je zadeva…«

 

Ne, ne, ti bom jaz povedal, kakšna je zadeva!

Kot prvo – SLEHERNO spoznanje je SUBJEKTIVNE narave, potemtakem je osebno. Sleherno! In samo od usposobljenosti tistega, ki do spoznanja dospeva, od njegovih mišljenjskih značilnosti/zmožnosti, od števila vzorcev, katere pri spoznavanju ugotavlja (večje kot je število, zanesljivejše je spoznanje) in od števila ter od kakovosti NEUSPELIH POSKUSOV OVREČI LASTNO SPOZNANJE je odvisno to, ali neko subjektivno, osebno spoznanje, preraste v – objektivno, v vsakem oziru veljavno, pravzaprav neovrgljivo!

 

Da, res je, moja spoznanja so moja, subjektivna spoznanja, a v kolikor je med nama razlika, v zgoraj razloženem, potem je razlika tudi v kakovosti, zanesljivosti najinih spoznanj, in, potemtakem, tudi v tem, da zmorejo biti ena objektivna (čeprav subjektivnega izvora), druga pa vedno ostanejo osebna, subjektivna, po načelu svet-je-takšen-kakršnega-(vsakdo zase in po svoje) vidim!