Ne išči
iskrenosti, poštenosti, v življenju. Ne, ne išči moralnosti, tam, kjer
načelnosti ne poznajo, tam, kjer imajo zase povsem drugačna merila, kot za vse
ostale…
Ne išči
dobrote, neke notranje lepote, uvidevnosti, nekega samoodrekanja, tam, kjer »jaz«,
in »meni« ter »zame« na prvem mestu stojijo, tam, kjer je podoba sveta odvisna
od tega, kako zročemu živetje poteka…
Ne išči
neba, neke modrine, globoke, tople, sijoče, ne išči zvezd, na bistrem, čistem
nočnem nebu, ne išči sonca, da bi blago, nežno sijalo, in ne žgalo, pač pa
budilo voljo do obstajanja…
Raje
živi iskreno, pošteno, moralno. Raje bodi dober, uvideven, in znaj sebe, svoje
želje, potrebe brzdati. Boš sebi, in v sebi, do miru dospel.
Raje se
z blatom sprijazni, pa s temačnostjo oblakov. Boš manj pričakoval, če sploh
kaj. Boš manj upal, če sploh kaj. Pa ti bo, morda, vsaj tu in tam, kakšna
drugačnost, če se bo, slučajno, prikazala, nasmeh priklicala…
Ne, ne
hodi v življenje z nasmehom, ker ti ga bodo zbrisali, potolkli, pobili!
Skrivoma si ga dovoli, če se ti slučajno vzbudi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar