V moji bližini…

Preveč sem jih že doživel, tistih, ki »vedo«, da so »v moji bližini«, obenem pa – bolj se krog sebe oziram, bolj ugotavljam, da samo dva cucka, in dva mačka v mojem neposrednem okolju videvam…

 

Simpatično je, to, njihovo »vedenje«. Izraža, kdo ve, neko željo, da bi mi bili blizu, pri čemer me ta želja ne sprašuje o tem, če so mi res blizu, če si sploh želim, da bi mi bili blizu, ker…

 

Ne, ne gre samo za prostorsko opredelitev tega »biti blizu nekoga/nečesa«, ne, gre tudi za vsebinsko opredeljevanje. In je slednje še toliko pomembnejše, za ugotavljanje neke dejanske bližine, ker…

 

Če sem jaz za iskrenost, za poštenost, za uvidevnost, za neko, vsaj relativno, čistost življenja, potem mi zmore biti blizu samo tisti, ki za taiste zadeve skrbi, ki skuša skladno z njimi tudi živeti. In mi je daleč, pa še kako daleč, vsakdo, ki se popolnoma drugače izkazuje, celo z nasprotji, pa sem deležen neštetih nekih laži, prevar, sebičnosti, umazanij… ja, od taistih, ki mi o neki bližini-z-menoj govorijo. Sori, ampak, če ostanemo, denimo, samo pri prostorski bližini, potem, verjemi, si ne želim bližine tistega, ki to bližino izrablja za to, da bi me čim bolj učinkovito popljuval!

 

Če pa govorimo o vsebinski bližini, tisti, ki zares šteje, je pa zadeva toliko hujša, ker – ne, rad bi ostal čist, tvoja umazanija pa… bližje kot si mi, bolj jo vonjam, bolj smrad name prehaja, tega pa ne želim, niti pod razno!

 

Vse svoje življenje sledim nekim načelom, enim in istim, in mi celo uspeva, med nenačelnimi, preživeti. Grenko, boleče preživeti, a mi. In, verjemi, če sem doslej, ves ta čas, vztrajal, in zdržal, pri teh svojih načelih, in skladno z njimi, potem jih tudi zaradi tebe ne bom spreminjal! Ne samo, da se imam za boljšega od tebe, to, objektivno, tudi sem, pa bi bilo povsem nelogično, abotno, ko bi se boljše slabšemu prilagajalo! Le kam pa bi prišli, na tak način, ni že itak smetje vsepovsod raztrošeno?! Tako da…

 

Če meniš, da si v moji bližini, z vsemi svojimi meni ne-sprejemljivimi početji, potem se hudo, hudo motiš! Tvoja početja namreč o tebi govorijo, in to, kar mi povedo, še zdaleč ni tisto, kar si tudi sam želim postati! Da bi bil tebi blizu. Ne, nikakor, niti v sanjah, ne!

 

Če si želiš biti v moji bližini, to pa je nekaj povsem drugega. Morda si res, želiš, a je vprašanje, koliko je ta želja zares prava, iskrena, ker, veš – ko bi bila prava, iskrena, bi dovolj moči nabrala, da bi poskrbela za to bližino, in se ne bi z njenim izničevanjem izkazovala!

 

Ja, vse življenje se izogibam določenim okoljem, določenim »profilom«, določenim »značajskim« značilnostim. Takšnim, ki o nič lepih »značajih« govorijo. Samo baraba zmore med barabami, samo smet med smetjem. Mi je žal, a tako je, vsaj v mojem svetu. In – nikakor, za nikogar, svoje temeljne življenjske opredelitve ne bom spreminjal, pa da bi s tem samega sebe popljuval, samega sebe izničil, in postal tak kot ti – upogljiv, prilagodljiv, spreminjajoč se v odvisnosti od okoliščin, predvsem pa – tako vražje beden, moralno gledano, tako vražje ničev!

 

V moji bližini niso tisti, ki »vedo« in mislijo, da so, ne, daleč od tega, v moji bližini so izključno tisti, katere sam spustim sebi blizu! In si morajo to zaslužiti, s tem, kakršni morajo biti, da so mi sprejemljivi!