Naj
trga, boli,
naj vražje
pekli,
vsaj
vem, da sem živ
v osamo
se skril.
Naj
reže, naj rije,
brez milosti
bije,
naj
duša trpi,
vsaj
vem, da živi.
Naj
hlad se razvleče,
v nič
naj me meče,
dokler
so solzé
srce
biti sme.
Bo brez
bolečine,
ko enkrat
vse mine,
ostal
le nek znak:
Živel
je, bedak!
Ni komentarjev:
Objavite komentar