Življenje
vrti, in bo odvrtelo,
zdaj solza
in žalost, zdaj smeh in veselo,
in z
njim se prav vsakdo nikoli ne sreča,
četudi
obstaja, kot zguba živeča…
Je
sreča prekratka, in v hipu premine,
kot žakelj,
napolnjen pretežno praznine,
kdor
srečo opeva, ta je ne pozna,
pa
zgolj zadovoljstvo za srečo ima…
Vrti
se, vrteče, večinoma meče,
če je
sploh metati na tleh vse ležeče,
iz
blata le blato, in blaten je kraj,
omembe
nevredno, ničevo, pa kaj?!
Še
zdaleč ni vsakomur dano vzravnano,
je raje
po štirih prav vse naravnano,
domišlja
si pamet, temačne glave,
da vse
ji je znano, da ume, da ve…
Življenje
vrti, in bo odvrtelo,
bolj iščeš
lepoto, te bolj bo bolelo,
pa
dobro je vedet, da kaže slaviti
trenutek,
ko dano ti je – zgolj oditi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar