Danes ne gre več!

Toliko, da sem si skuhal kavo in se preoblekel…

 

Sklenil sem, da bom praznik delovno obeležil. Vreme je optimalno za košnjo, suho, oblačno, ne piha. In sem se lotil površin, ki se letos še niso srečale s koso.

Uspelo mi je pokositi dve terasi, nek plato, nad gozdom, in dve nabrežini, pa je od omenjenih površin ostala samo še ena nabrežina. Tista najbolj »simpatična«. Zagotovo ima najmanj petinštirideset stopinj naklona… in je danes, preprosto, nisem zmogel več. Samo gledal sem jo, spoštljivo.

 

Nato sem se lotil odstranjevanja nekega stebrovja, količevja in ograjne mreže, s površine nekdanje »njive«. Kakopak, nisem vsega naredil, daleč od tega, a dovolj, da sem zadovoljen z opravljenim. In, seveda, vse izgrajeno je bilo potrebno, po sistemu gori-doli-prek-brega pospraviti…

 

Za odmor sem na novo podprl neko mlado jablano, ki s staro oporo, očitno, ni bila zadovoljna, pa je začela postrani rasti. Potem pa sem še motorko na ples povabil…

 

In sva, najprej, odžagala neko, konkretno, vejo akacije, ki se je zlomila prav prek poti, da se je bilo potrebno malodane plaziti, pod njo. Nato sem še neke druge veje odstranil, nemarno so se širile v prostor. In tudi to je bilo potrebno pospremiti na kup za trohnjenje. Za zaključek motorkinega petja pa sem, na za nošnjo obvladljive kose, razžagal še neko deblo, prav tako akacijevo, ležeče na dnu parcele. In tudi ti kosi so pospravljeni, pri hiši, pod streho, v čakanju na trenutek, ko se bodo začeli preobražati v polena…

 

Zadovoljen sem s tem, kar sem naredil. Korakov je bilo, zanesljivo, za dvakratno pot na Šmarno goro. Obenem pa sem zjutraj le na košnjo mislil, potemtakem so se vsa dodatna opravila sprotno zastavljala. In to takrat, ko mi je bilo že opravljenega dovolj. Obenem pa – star, nagnusen, neumen, neuporaben, moram biti zadovoljen dobesedno z vsako zadevo, katero mi uspe uspešno opraviti!

 

Ja, za danes je dovolj, preprosto ne zmorem več. Fizično.

Zdaj nekoliko lažje čakam konec tedna, in Malin prihod, čeprav – bo potrebno, do takrat, še kositi. Omenjeno nabrežino, pa tudi vsaj del tistega, kar je sicer že bilo pokošeno, a se, kljub temu, postavlja z, zopet, dokaj bujnim travjem. Pa če želim, in želim, da se Malo igra naokoli, potem ji moram igrišče tudi pripraviti.