Ob jutranji kavi...

Kadar sem preveč utrujen, težko zaspim. In včeraj sem bil crknjen… pa se je spanec nekje med tretjo in četrto priklatil.

 

Zjutraj sem najprej cucka spustil na odlulanje, mačka na hranjenje, potem pa sem peč pognal. Včeraj je počivala, vreme pa ne obeta, da bi skozi okno grelo.

 

Sedim, ob kavi, in cigaretah. Pregledal vse tri FB profile, in e-nabiralnike, dva »službena«, tretji »zaseben«. Ni potrebe, da bi komurkoli odgovarjal. In se mi je Srečka prikazala, na fotografiji, med »spomini«…

 

Pravijo, da so ovce vodljive, in da se navežejo na določeno osebo. Prvo drži, drugo nikakor. Verjemi, sem jih preveč spoznal, celo desetletja proučeval, in ni razlik, nikakršnih, med različnimi podobami ovac, pa – vodljive so z ugodji, takšnimi in drugačnimi. Če jim zagotavljaš potrebno za prežvekovanje, če jim ponujaš občutek pripadnosti, posledično varnosti in neke, četudi bedne, varljive samopodobe, potem bodo sledile. In bodo sledile natanko tistemu, ki bo tega ugodja več ponujal. S to razliko, da – štirinoge ovce ne govorijo o tem, da jih TV poneumlja, ker jim na kraj pameti ne pade, da bi svoj čas televizijskemu zaslonu namenjale. Dvonoge pa govorijo, čeprav tudi njih ne poneumlja, jih nič ne more poneumljati, ker – kako bi lahko poneumljal nekaj, kar je že samo po sebi dovolj neumno, da bolj biti ne more?!