Sem danes še tukaj…

Sem danes še tukaj, me jutri ne bo,

se vsakomur enkrat obrne,

priklati oblak se, zakrije nebo,

pa v jarek temačen se zvrne…

 

Iz dneva v dan, zadnje grem čase, kot znam,

nekako, za silo, kljubujem,

odštevam, da mine še to, kar imam,

ne upam, ničesar ne snujem…

 

Sem danes še tukaj, me jutri ne bo,

mi ni več ničesar spoznati,

prav vse, kar gradil sem, to k vragu je šlo,

steptano, kar smel sem dajati…

 

Ne, res, ni mi več, ne na takšen način,

v hudičevih krempljih vse mine,

ker bolj kot pošten si, ja, bolj kot si fin,

bolj v srcu se tko brazgotine…

 

Sem danes še tukaj, me jutri ne bo,

pa kaj, bom dospel do spokoja,

nič več, da prikliče mi dež v oko,

da pot bi grenila mi moja…