Mravljice

Mravljice…

Vse vedo o sebi. Vse vedo o svetu, v katerem živijo. Vse vedo o tistem, in tistih, ki v njihov svet vstopajo. A kaj, ko pa...

Nimajo »zrcal«, da bi sebe videle.

Nimajo širjav, in višav, da bi svet v drugačnih podobah ugledale.

Ne zmorejo prek kože, in pod njo, da bi tudi od znotraj ugotavljale.

Da, tudi mravljice vse vedo. Resda po svoje, resda popolnoma drugače od vseh ostalih, a vse vedo. Le tega ne vedo, da so premajhne, in brez neba, brez širjav in višav, da bi – zares vedele! Pač, »vedo po svoje«…

Ni pameti, da bi umovala, ugotavljala, razkrivala, in vse znanje, s katerim tudi mravljice razpolagajo, jim niti toliko ne pomaga, da bi vsaj sebe videle takšne, kakršne so. In ne zgolj – »po svoje«.