Pogine naj – človek!

V svetu nagonov, med živalmi, človeku ni dano zlahka človečno živeti. Med repi, rilci, kljuni, kremplji… si, že v izhodišču, obsojen na samoto. In samo če imaš srečo, srečaš, in prepoznaš, sebi enake, ali vsaj podobne, da z njimi vsaj tu in tam preživiš, pa čeprav – življenje ni samo tu in tam, ne, daleč od tega, življenje krepko več časa traja…

 

V svetu dvojnih meril ni priporočljivo z enim obrazom! V svetu »pridnosti«, s strahom pred kaznijo porojene, ni priporočljivo pošteno, načelno, moralno! V svetu boja za obstanek, lastnega ugodja, sebičnosti – ni priporočljivo biti uvideven, samemu sebi, svojim željam in potrebam odpovedujoč se, v korist drugega! Ne, ni priporočljivo, razen v primeru, če si bolan, mazohist, pa uživaš v tem, da se iz krutosti spoznanj, iz razočaranj, iz pobitih upov in sanj trpljenje rojeva. Ni priporočljivo, čeprav…

 

En sam planet obstaja, na katerem ti je, človek, dano biti. En sam planet, in tozadevno en sam svet, ki pa je, v resnici, iz dveh sestavljen. Iz sveta večinskih nagonov, in manjšinskega razuma. Iz večinskega sveta nenehnih pričakovanj, terjanj, pogoltnosti, sebi jemanja, in iz manjšinskega sveta odkrivanj, spoznavanj, kakovostnih spreminjanj, samo-odrekanja. Iz sveta »ljudstev«, plemen, hord, brezličnosti, in iz sveta posameznikov, ki pripadajo svojim idejam, vrednotam, prizadevanjem, svojemu ustvarjanju. Iz sveta nenehnega požiranja, rušenja, uničevanja, in iz sveta gradnje, napredka. Da, en sam planet, planet opic, oziroma njih modificiranega potomstva, in tebe, ki si, skupaj z opicami, za to potomstvo soodgovoren!

Dajte, silni, in predvsem »strokovni« biologi, zoologi, antropologi, razni »–logi« iz raznih logov na plan prilezli, dovolj podatkov imate, da bi, enkrat že, lahko spoznali, da vsi držijo, da obstajajo tako tisti, ki z opičjimi geni »človeštvo« tvorijo, kakor tisti, ki teh genov nimajo, in so človeštvo, da, potemtakem, obstajata dve različni zasnovi, dve različni bitji, ki prav zaradi te različnosti ne moreta v isto vrsto soditi! Kakopak, če velja ugotovitev, da pripadnike iste vrste, od prvega do zadnjega, vse, iste značilnosti označujejo…

 

Dve možnosti, samo dve možnosti obstajata za razrešitev, za poenoten svet. Prva, ki o svetu nenehnega napredovanja, in človečnosti, govori, je v ločitvi med nagonskim in razumskim svetom. Druga… pogine naj, do zadnjega, še tisto malo, kolikor je Človeka na Zemlji, pa da bo mir, in se bo, v ne-miru, razkroj smel učinkovito udejanjiti! Vse do svojega konca.