Sij, na
vso moč, in še več,
zvezda moja
vsaka,
čas
skrbi, da vse gre preč,
tudi
nate čaka…
Sij,
sijaj naj te krasi,
dokler zmore
biti,
slej ko
prej ti obledi,
v temo
gre toniti…
Sij v
nasmehu, in v željah,
prek neba
lebdeča,
dokler
ne sesuje v prah
se vsa
tvoja sreča…
Sij, si
tudi meni moč,
tvoj sijaj
me hrani,
če
ugasnil bo, nekoč,
zrak
ostane v dlani…
Sij, na
vso moč, naj ti gre,
svet je
lažna slika:
nič
tako ni, nek vse,
kot se
ti dobrika…
Dokler
siješ, se imaš,
sebe znaš
živeti!
Bo
prekmalu, ko spoznaš,
in začneš
bledeti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar