Ob podrobnejšem razmisleku…

Glede na to, da vem, da pamet popolnoma nasprotno gleda, in vidi, kot gleda in vidi razum, mi niti ni tako čudno, to, da v svojem razkrajanju vidi – razvoj! Denimo, ko družbene norme razkraja, stremeč k še-večji-svobodi…

 

Kaj je lepšega, kot, denimo, »svoboda« neke srne, ki se zadovoljno pase sredi jase. Žre, kar ji je žreti, in toliko, kolikor ji je, sonce jo prek dlake gladi, vreme ji je nasploh prizanesljivo, vendar… revica se ne zaveda, tega, da za bližnjim grmom volk za njo opreza, da bo vsak hip skočil, in jo požrl!

 

Tudi mravljicam je njih »svoboda« ah in oh, počnejo, kakor jim je usojeno početi, le… ko nek potoček pridrvi mimo, in jim mravljišče odnese, takrat ni druge, kot rokave zavihati, pa jovo-na-novo, s tem, da – mravljice vedo kako in s čem…

 

Ja, ti, ki bi družbene norme razkrojili, da bi do »svobode« dospeli – ne vem, če so tako zmožni nekega samostojnega obstajanja, kot so zmožne srna in mravlje?! In sem prepričan, da jih prav obstoječe norme varujejo pred tem, da bi jih volkovi, vsaj zlahka, požrli, in da bi v popolni nemoči ostali, ko bi nek potok privršal!

 

Za svobodo, za suverenost, oboje v relativnem smislu, kakopak, moraš z določenimi zmožnostmi razpolagat, obenem se moraš tveganja zavedat, in predvsem biti pripravljen na številne udarce, ter biti, kakopak, zmožen – preživeti jih! Z vsem tem pa obča neumnost ne razpolaga.