Nenehno
se za neko »svobodo« potegujejo, vsaj v podobah gobcanja o njej, češ da jim je
kratena, dejansko pa so oni tisti, ki to svobodo, slehernika, in vseh, s
svojimi ravnanji ogrožajo, pri čemer svoje »svobode« niso zmožni drugače
razumeti, kot početi-kakor-mi-ustreza…
Svoboda
ne obstaja izven posameznika, nasprotno – če je v posamezniku ni, potem je ta
posameznik nikjer in nikoli ne bo našel! Nikjer, nikoli! In – kaj je ta
svoboda?! Če poenostavim, potem zapišem, da je (Z)MOŽNOST IZBIRE, in prav nič
drugega!
Res je,
lahko te nekdo v gibanju omeji, vendar si že sam po sebi omejen, ker si
ustvarjen izključno za neko ozko okolje, pa, recimo, ne zmoreš »svobodno«
zdržati pod vodno gladino, ker ti škrge niso dane… in ne zmoreš »svobodno«
letati prek neba, ker nimaš kril… in ne zmoreš »svobodno« bivati pri minus, ali
pa pri plus, petdesetih stopinjah, ker te bo hitro pobralo, telo na takšne
temperature ni prilagojeno… predvsem pa – kadar živiš v skupnosti, in teh
skupnosti je kar nekaj, ki vsakodnevno živetje opredeljujejo, takrat nikakor ne
more vsakdo »po svoje« početi, ker bi s takšnim početjem taisto »svobodo«
drugega ogrožal! Dopovej to živalim, nagonski pameti, in zaslužil si boš
Nobelovo nagrado… za razsvetljevanje bebavosti!
V
življenju lahko, smem in sem celo dolžan, z moralnega vidika, tako početi, nenehno
izbirati! A najprej moram vedeti o tem, kaj to morala, moralno je, in čemu je
moralno potrebno! O vsem se lahko odločam, dobesedno o vsem, na slehernem
svojem koraku, le o eni, in edini, stvari mi možnost odločanja ni dana – na koncu
svoje poti moram umreti, druge opcije ni!
Kakopak,
nagoni so »oportuni«, vselej sebi lažje poti iščejo, uspešnejše, pa se ne
ozirajo pretirano na neke zadržke, zlasti tega ne počnejo takrat, kadar jim je
dana ustrezna priložnost (ki jih kot »lopove« izkaže), kadar dospejo do občutka
nedotakljivosti, in do tistega »oblast (položaj) pokvari«! Ja, za nagone
dejansko veljata ti dve, sicer za človeka povsem zgrešeni prepričanji, da so
okoliščine krive za to, da je nekdo svinjski, in da za svinjskost ni kriva –
svinjskost sama, ki komaj čaka, da sebi dočaka, lepše, lažje, učinkovitejše!
Če se
ne oziraš na nobene zadržke, če nimaš nikakršnih pomislekov, ali pa, če te
le-ti ne preprečujejo pri tvojih nečednostih, pri tvoji sebičnosti, takrat,
pač, bog-pomagaj, naokoli hodiš kot povsem navadna, neznačajska – rit! Nimaš »obraza«,
ki bi bil po svoji enoznačnosti prepoznaven, pač pa spreminjaš svoje podobe
tako, kot ti najbolj ustreza, in si napram močnejšemu blizu njegovega anusa,
napram šibkejšemu pa mu na glavi stojiš…
Dejstvo
– tek brez ovir je krepko lažji, hitrejši, manj nevaren, kot tek z ovirami, pa
na isti razdalji lažje, hitreje, varneje do cilja dospeš, a je res tudi to, da
pa so prav neke norme, družbene, pravne, moralne tiste prepreke, ki naj bi
vsakomur preprečevale njegovo svojevoljo, in zlasti njegovo sebičnost, in to
naj bi počele v prid skupnosti… pa so čiste poti vselej manj obiskane, krepko
manj, od umazanih, ali vsaj dvomljivo-čistih. Ja, kadar imaš moralne, čustvene (v
bistvu so med seboj tako povezani, da bolj biti ne morejo!) zadržke, kadar
dejansko zmoreš biti, živeti kot človek, človečno, takrat pa dejansko smeš
govoriti o lastni, konstantni prepoznavnosti, o tem, da boš umrl natanko tako,
kakor si živel – z enim samim obrazom!
Kakopak,
vsi »vedo«, cel svet »ve«, kako so dobri, kako za druge živijo, kako se za
druge odrekajo, kako drugih želje (svojevoljno) upoštevajo, jaz pa, ob tem
občem »vedenju«, samo sledeče povprašam: kaj meniš, ko bi vsakdo skrbel predvsem
za dobrobit drugih, in ne svojo, ko bi vsakdo dajal, namesto, da gleda, kako bo
čim več sebi vzel – bi sploh bile vojne?! Čemu bi bile, ko bi prejemal, in bi
drugi za to skrbeli, pa ničesar ne bi mogel pogrešati… in bi tudi sam na enak
način živel!?
NE,
nobenih konfliktov, nobenih vojna ne bi bilo, ko bi planet dejansko poseljeval
izključno človek, uvidevno, sočutno, etično bitje, tako pa… ne vem, a še ne
poznam primera, da bi se nek volk v korist drugega volka lastnemu obroku
odrekel!
Ni komentarjev:
Objavite komentar