Besedim.
Da črke nabiram, v vrsto jih zlagam.
Da mi
je početi, dokler ne omagam.
Da
iščem. Da mislim. Da merim. Da vagam.
In
zlasti, da v prazno nenehno razlagam.
Besedim.
Mi itak ni posla, ki bolj se mi splača.
Mi
križ ni, ne žoga, duhovna jedača.
Povsod
neresnica, je kot strupenjača,
po
svoje planet z njo se noro obrača.
Besedim.
Vsaj to mi od nekdaj v dihanju biva.
Vsaj
to nad oblake včasih me skriva.
Vsaj
v tem volja zmore ostati mi živa.
Beseda
me vabi, da družno letiva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar