…
njihov umišljen nadoblačni, potem z umazanijo po čistem pljuva. Potem je
sprijen. Potem sploh ne ve kaj je to imeti-rad. Potem samo sužnje nabira, da bi
ga častili. Ko bi vsaj znali. Ko bi bil, takšen, čaščenja vreden.
Mu pa
gre šteti v olajševalno okoliščino, da ni edina nevrednost, katero občestvo »časti«.
Ni komentarjev:
Objavite komentar